Matija Lokar, UL, Fakulteta za matematiko in fiziko

O uporabnosti računalniških iger pri učenju je znano že veliko. Zato ni čudno, da tudi za učenje programiranja obstajajo številne primerne igre. Izkušnje kažejo, da z njimi lahko dosežemo odlične rezultate tako pri osnovnih konceptih, kot so zaporedje ukazov, vejitev, zanka, kot tudi pri vpeljavi zahtevnejših konceptov. Med njimi omenimo funkcijo (podprogram) in rekurzijo. Pri številnih tovrstnih igrah gre za to, da imamo na voljo določen nabor zelo enostavnih vnaprej pripravljenih ukazov. Z njimi upravljamo določeno figuro, ki mora rešiti različne naloge (prižgati žarnico, ujeti pujska, prevoziti vse poti …). To storimo tako, da ukaze s pomočjo vlečenja postavimo na ustrezna »programska mesta« in s tem sestavimo program. Že z zelo omejenim naborom ukazov učence lahko seznanimo s prijemi kot so pomembnost pravilnega zaporedja ukazov, odločitev (pogojni stavek), pojem funkcije, klic funkcije, učinkovitost programa, rekurzija … Prav tako lahko uporabljamo zelo različne aktivnosti: spremeni program, popravi program, dopolni program, poišči več rešitev, …. Ogledali si bomo nekaj tipičnih predstavnikov tovrstnih iger kot so:
• Teci Marko (http://www.allcancode.com/)
• Code Monkey (http://www.codemonkey.co.il/)
• Code Combat (http://codecombat.com/play)
• Flappy (http://studio.code.org/flappy/1)