Tanja Rupnik Vec, Leonida Novak, ZRSŠ

V delavnici ATS 2020 bomo predstavili imednarodni projekt Formativno spremljanje in vrednotenje razvoja transversalnih veščin učencev s pomočjo IKT (Assessment of transversal skills), z namenom, da vas povabimo k prijavi oz. k triletnem sodelovanju. Projekt ATS 2020 predstavlja nadgradnjo projekta, ki se pravkar zaključuje, namreč EUfolio (EUropean ePortfolio Classrooms). Prestavili bomo nekaj modelov transverzalnih veščin ter simuliralli pouk, naravnan na formativno spremljanje s pomočjo razvojnega eListovnika ene izmed veščin, z namenom, da pokažemo, kaj bo razvojni izziv učiteljev, vključenih v projekt.

Samo Božič, Berta Kogoj, ZRSŠ, OE Nova Gorica

Smo uspeli z uporabo pred kratkim nastalih i-učbenikov na področju razvijanja bralnih učnih strategij narediti kakšen korak naprej? Si lahko v i-učbeniku kaj označim, dopišem ali shranim svoj odziv, kar vse naj bi prispevalo k boljšemu razumevanju besedila in k zapomnitvi? Na ta in podobna vprašanja bomo skozi dejavnosti skušali odgovoriti v delavnici Primeri uporabe bralnih učnih strategij z i-učbenikom. Izbrana besedila iz i-učbenikov bomo opremili s primeri ključnih bralnih učnih strategij in raziskali dodatne možnosti, ki jih tudi v izobraževalne namene omogoča uporaba široko dostopne aplikacije na svetovnem spletu.

Boris Volarič, Arnes

Na delavnici se bomo učili z in o produktih, ki so nastali v projektu e-Šolska torba. V ospredje bomo postavili učbenike in jih povezali s spletnimi učilnicami. Na delavnici bomo odgovorili na vprašanje, kako se lahko učitelji učimo od učencev in učenci drug od drugega, če je v spletni učilnici postavljena povezava do vsebin v i-učbeniku. Spletna učilnica omogoča, da zbiramo dokaze o učenju učencev in pri tem uporabljamo podatke. Z udeleženci delavnice se bomo v spletni učilnici (vsak v svoji) naučili pripraviti nalogo, preko katere učeči se pokažejo razumevanje, poznavanje ali uporabo pridobljenega znanja. Udeležencem bomo predstavili didaktično vrednost/potencial “priznanj” (badge), ki jih je moč izdelati v spletni učilnici in se naučili izdelati “priznanja”, ki jih bodo prejeli njihovi učenci za uspešno opravljene naloge.

Saša Divjak, FRI

Delavnica je namenjena učiteljem računalništva. V sklopu delavnice bomo spoznali nekaj praktičnih primerov didaktičnih programskih pripomočkov za bolj dinamično, interaktivno in sodelavno poučevanje računalništva v razredu, v katerem imajo učenci svoje, po možnosti prenosne računalnike oziroma tablice. Spoznali bomo tudi, kako lahko sami priredimo svoje didaktične spletne aplikacije za sodelavno delo. Udeleženci bodo lahko primere preskušali tudi na svojih prenosnih računalnikih ali tablicah. V okviru delavnice lahko pride tudi do novih idej o uvajanju sodelavnega dela v razredu.

Matjaž Debevc, Ines Kožuh, UM, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 

Učenci s posebnimi potrebami potrebujejo drugačne pristope in rešitve grafičnega oblikovanja spletnih strani in izvedbe interaktivnih aktivnosti v e-izobraževanju. Da bi lahko to omogočili potrebujemo najprej znanje o možnostih in omejitvah učencev s posebnimi potrebami in poznati moramo standarde, ki zahtevajo prilagoditve spletnih strani zanje, kot je to WCAG 2.0. Na delavnici se bomo tako seznanili z zahtevami učencev, s pravnimi vidiki in razlogi, zakaj in kako je potrebno uvajati dostopnost v e-izobraževanju. Predstavili bomo tudi primere dobre prakse, ki smo jih razvili na Univerzi v Mariboru.  Na delavnici bomo tudi praktično preizkusili kratko in učinkovito metodo ocenjevanje, ki smo jo razvili na Univerzi v Mariboru v ta namen, ki vključuje vprašalnik za preverjanje dostopnosti po standardu WCAG 2.0 in ki vključuje hevristično analizo, znano na področju uporabniške izkušnje.

Urška Šraj in Maja Abramič, CMEPIUS

Delavnica je namenjena vsem učiteljem, vzgojiteljem in ostalemu pedagoškemu osebju, ki si želijo popestriti učne ure s sodelovanjem v mednarodnih projektih in na ta način svojim učencem/dijakom ponuditi drugačen način učenja. Študija o učinkih mednarodnega sodelovanja na šole je med drugim pokazala tudi to, da tovrstne aktivnosti pozitivno vplivajo na sodelovanje vodstva šole z učitelji in obratno ter tudi na medpredmetno povezovanje učiteljev, učenci pa pridobijo predvsem na nekognitivnih vidikih učenja.  Vse to kaže, da je mednarodno sodelovanje lahko pomemben element  za razvoj komunikacije in sodelovanja na šoli in izven nje, kar pa je osnova za grajenje učeče se skupnosti in uvajanje sprememb. Na delavnici vam bomo predstavili tako manj zahtevne eTwinning projekte kot tudi tiste kompleksnejše, ki zahtevajo aktivno sodelovanje sodelavcev in tudi vodstva. Glavni poudarek bo na sodelovalnem delu znotraj eTwinninga, ki poleg spletne učilnice in baze več kot 300.000 učiteljev iz cele Evrope in širše nudi možnosti udeležbe na fizičnih in virtualnih izobraževalnih dogodkih ter prostor za izmenjavo mnenj in izkušenj …  Dotaknili se bomo tudi programa Erasmus+ in možnosti, ki jih le ta ponuja šoli/vrtcu. Z delavnico želimo spodbuditi zanimanje za mednarodno sodelovanje, tako virtualno kot tudi fizično.

Katja Gajšek, OŠ  Hruševec

Ena na ena pedagogika je novost sodobnega šolstva. Vključevanje tabličnih računalnikov v pouk je vedno pogostejše. Vendarle pa se pojavlja vprašanje, ali je smiselno tablične računalnike vključiti tudi v pouk likovne umetnosti? Ter če jih vključimo, kako to izvesti? V okviru projekta Inovativna pedagogika 1:1 smo z učenci preverjali uporabo različnih aplikacij ter zmožnosti tabličnega računalnika pri pouku. iPade smo uporabljali v različnih etapah pouka od načrtovanja ali izvedbe likovnega izdelka, spoznavanja in utrjevanja nove snovi, do spoznavanja novih oblik likovnega izražanja. Uporaba iPadov se je izkazala za uporaben pripomoček na različnih likovnih področjih ali pri likovnih tehnikah. Učenci so spoznavali tudi druge oblike likovnega izražanja, kot so animacija, grafično oblikovanje in izdelava video posnetkov. Namen predstavitve je prikazati zmožnosti, ki jih uporaba iPada prinese k likovnemu pouku. Predstavljene bodo aplikacije, ki so se izkazale za uporabne pri izvedbi pouka likovne umetnosti kot tudi uporaba e-učbenikov za likovno umetnost

Marija Vok Lipovšek, OŠ Hruševec

Učenci se srečujejo z metodo mikroskopiranja že v 6. razredu osnovne šole. Klasična metoda mikroskopiranja ima prednost v tem, da učenci sami pripravljajo preparate in opazujejo pripravljeno. Slabost pa je, da učitelj težko pregleda opazovano in to predstavi še drugim učencem v razredu. Poleg tega so učenčeve skice opazovanih predmetov velikokrat manj jasne. Mikroskopiranje, ki vključuje WiFikamero Motic, ima prednosti v tem, da z učenci lahko opazovane predmete delimo s pomočjo aplikacije MotiConnectPro na tablicah vseh učencev. Učenci še vedno praktično mikroskopirajo. Učitelj izbere najboljše sveže preparate skupine ali dvojic in jih postavi pod objektiv mikroskopa ter deli z učenci. Učenci si slike izbranih preparatov shranijo in obdelajo glede na zahtevano nalogo, npr. označijo in izmerijo velikosti organov, tkiv, celic in celičnih organelov itd. Obdelane fotografije shranijo in vložijo v učno predlogo učitelju, ki jim takoj da povratno informacijo. Druga možnost je obdelava mikroskopskih slik kot domače delo učencev in hkrati boljši spomin na vajo. Učenci tako dobijo nabor velikega števila mikroskopskih slik, ki si jih sistematično uredijo za morebitno kasnejše proučevanje.

Bojana Breznikar, OŠ 8 talcev Logatec

E – listovnik (okolje Mahara) predstavlja eno od orodij, ki vsakemu udeležencu omogoča aktivno vključevanje v dogajanje; komuniciranje s skrbnikom in z vsemi ostalimi člani skupine. Zato predstavlja uporaben medij za formativno spremljanje. Vzpostavitev učnega okolja v e – listovniku ni prehuda naloga. Vse akterje (npr. vse učence oddelka) vključim v skupino ter jih seznanim z vsebino e-listovnika. V vlogi učitelja – skrbnika skupine kreiram vsebinski okvir, potem pa se učni proces lahko prične. Odvisno od cilja, ki ga zasledujem, lahko učence izzovem bodisi k pridobivanju znanja bodisi v proces (samo)načrtovanja, (samo)spremljanja, (samo)evalvacije. Na vsaki točki učnega procesa je možnost medsebojnega komuniciranja odprta. Komunikacija lahko poteka ena na ena, z več ali z vsemi udeleženci. V vlogi učitelja – skrbnika lahko proces komuniciranja tudi usmerjaš. Udeležence želim popeljati v lastno izkušnjo dela z e – listovnikom. Na delavnici bomo izvedli vse faze procesa: prijava, vključitev v skupino, kratek pregled vsebine e – listovnika, izvedba naloge(postavljanje cilja), medsebojno dajanje povratnih informacij v e – listovniku, refleksija na vsebino delavnice. Ocenjujem, da bodo udeleženci na ta način spoznali e-listovnik, prepoznali možnosti, ki jih ponuja za interakcijo na različnih relacijah (učitelj/učenec, učenec/učenec, učitelj/učitelj). Računam na to, da bo udeležencem delavnice izkušnja dovoljšen izziv za nadaljnje samostojno raziskovanje e –listovnika.

Lea Nemec, Gimnazija Ledina

Pojmovne mreže so grafični prikazi strukture informacij, pojmov in odnosov med njimi (Novak, Gowin, 1984). Pravzaprav so slike, ki povedo, kako so pojmi med seboj povezani (Freeman, 2004). V sklopu delavnice se bomo osredotočili predvsem na pojmovne mreže z vidika učnih tehnik (poudarek na obliki zapisa) in orodij (poudarek na programski opremi za izdelavo zapisa/orodje Cmap). V sklopu delavnice bomo:
• Na konkretnih primerih predstavili sestavne dele pojmovnih mrež (pojmi, povezovalne besede, trditve, hierarhične stopnje, križne povezave, primeri, slikovno in grafično gradivo).
• Predstavili sedem »zlatih pravil« zapisa pojmovne mreže (pojmi morajo biti zapisani v okvirčkih; glavni pojmi so zapisani na vrhu, specifični pa pod njimi; vsak pojem je lahko zapisan samo enkrat; puščice usmerjajo branje; na puščicah morajo biti zapisane povezovalne besede; iz enega pojma lahko vodi poljubno število povezav k drugemu pojmu; pojmovne mreže ne smejo biti preveč »natrpane«).
• V programu Cmap prikazali: – postopek oblikovanja, shranjevanja, poimenovanja map, – delo z orodjem Style (izbor/velikost/barva pisave, poravnava, vnašanje simbolov, oblikovanje okvirčkov za zapis pojmov, oblikovanje puščic …), – vnos slikovnega, grafičnega in tekstovnega gradiva v pojmovno mrežo. Končni cilj delavnice je, da udeleženci samostojno izdelajo pojmovno mrežo in jo predstavijo ostalim.