Andrej Šuštaršič, Gimnazija Bežigrad

Učenci imajo radi nekaj novega, boljšega, torej nekaj zanimivega, ki jih navdušuje in jih vsesplošno bogati. To spoznanje je izziv za šolo, kot tudi za učitelja, da učencem prisluhne in jim omogoči temu ustrezen učni proces in učenje. Učitelj učencem lahko omogoči bolj ustrezna gradiva, izvaja dejavnosti, pristope, uporabi temu ustrezne metode in oblike dela. Spletne učilnice predmeta se navadno zelo razlikujejo. Učitelji dodajamo v spletno učilnico raznovrstne vire in dejavnosti. Skrbeti moramo, da tako učilnico v ustreznem času tudi kakovostno nadgradimo oziroma spremenimo. V prispevku bo predstavljena predvsem kakovostna sprememba spletne učilnice pri informatiki z upoštevanjem mnenja učencev o pomanjkljivostih, ustreznosti ter kakovosti posameznih virov in dejavnosti v spletni učilnici. Na voljo imamo več možnosti, da spoznamo in ugotovimo mnenje učencev o uporabi in kakovosti spletne učilnice. Lahko je dovolj že kratek razgovor ali kritična presoja pri pouku, lahko uporabimo forum v spletni učilnici, lahko pa sestavimo vprašalnik in izvedemo anketo. Najbolje je, da uporabimo vse tri možnosti, saj so kritični komentarji učencev pri prvem vstopu v spletno učilnico zelo dobrodošli za popravke in spremembe, ki jih lahko naredimo takoj. Forum omogoča, da sledimo mnenju učencev ves čas, z anketo pa lahko dobimo mnenje učencev, ki je bolj celovito. Kritičen odziv učencev je za učitelja lahko novo znanje.

Mateja Drnovšek,  OŠ Polje

V projektu EU-folio smo pri pouku uvajali veščino kritičnega mišljenja. S pomočjo formativnega spremljanja smo želeli pri učencih dodatno spodbuditi občutek odgovornosti do lastnega dela in napredka. Oboje smo pri urah zgodovine uresničevali s pomočjo vprašanj, ki so jih zastavljali in oblikovali učenci sami v sklopu utrjevanja in obravnave nove snovi. Na začetku so bili učenci seznanjeni z različnimi oblikami in tipi vprašanj, da so dobili občutek, kakšna je razlika med njimi in kakšen odgovor se pričakuje. V skupinah so oblikovali vprašanja, ki so bila uporabljena tako pri pisnem testu, kot tudi za ustno spraševanje. Postavljanje vprašanj so nadgradili, ko so morali izdelovati delovne liste. Sami so postavili kriterije dobrega delovnega lista in ga izdelali. Skupaj smo pregledali delovne liste in jih na podlagi njihovih kriterijev ocenili. S pomočjo elektronskega orodja Mahara in zavihka moje učenje v e-listovniku so učenci sami določali svoje predznanje, si določili cilje in strategije za dosego svojega cilja. Ker so delovali v skupinah so se lahko učili drug od drugega, ugotovili, da razmišljajo različno, da so nekaterim bližji zaprti in drugim odprti tipi vprašanj. Nekateri so bolj vizualni tipi drugi so boljši kritični misleci. Pridobili so tudi občutek odgovornosti za svoje odločitve in dejanja.

Ljiljana Mićović Struger,  OŠ J. Glazerja, Ruše

Formativno spremljanje znanja je spremljanje učenčevega napredka znanja, ki temelji na preverjanju predznanja, načrtovanju na osnovi preverjenega predznanja in nadgradnji znanja posameznega učenca, glede na zmožnosti. Učiteljeva naloga je pri tem, da vzpodbuja, pripravlja primerno učno okolje, v katerem učenec lahko doseže največ. Največja učenčeva naloga je, da prevzame skrb za svoje učenje in napredek, da si postavlja cilje v skladu z zmožnostmi in skupnimi ter lastnimi cilji. Pri tem mi pomaga E-listovnik, ki učencu omogoča, da po natančno določenih korakih, ki od njega zahtevajo posamezne miselne procese v zvezi z učenjem, to tudi uzavesti. Najprej se seznani s sklopom, ki ga bomo obravnavali, opis običajno pripravi učitelj (lahko tudi učenec), ključne besede povzamemo po opisu sklopa, preverjanju predznanja in postavljanju ciljev. Učenec ves čas ob tem razmišlja tudi o strategijah učenja, dokazih za svoje učenje, ki ga posledično izkaže z uporabo znanja in samovrednotenje dela. E-listovnik učencu omogoča, da stvari počne, ko se za to odloči, da jih počne tako hitro, kot zmore on in da svoje ugotovitve deli s sošolci in z učiteljico in je tako deležen sprotne povratne informacije, ki mu omogoča največji možni napredek. Ključne besede: formativno spremljanje, E-listovnik, predznanje, strategije učenja, povratna informacija

Brigita Praprotnik, Prva gimnazija Maribor

Z dijaki uporabljamo Facebook skupino že nekaj let kot občasen način sporazumevanja in učenja ob domačih nalogah. Način dela so sprejeli kot normalen del učnega procesa in tako sem lahko vpeljala novost in sicer: vsak teden sem postavila enega od dijakov za skrbnika Facebook skupine, ki je imel nalogo svoje sošolce nekaj novega naučiti. Postavljeni pred zahtevno nalogo so morali uporabiti predhodno obravnavana znanja kritične presoje primernih materialov in virov, ki so jih iskali na internetu. Pri tem so morali uporabiti še znanje postavljanja bistvenih vprašanj, ki bodo sošolce spodbudila k razmišljanju in bodo le-ti posledično v odgovorih lahko izkazali sposobnost presoje z dobro razvitim argumentiranjem. Dijaki skrbniki so prevzeli tudi evalvacijo naloge, za kar so večinoma uporabili komunikacijsko veščino dajanja povratne informacije po metodi »sendvič«. Uvajanje novega načina dela ni potekal gladko, saj so dijaki potrebovali nekaj časa, da so sprejeli svojega sošolca ali sošolko kot »učitelja«. Iz naloge v nalogo pa se kaže vse večji občutek odgovornosti tako na eni kot na drugi strani.

Špela Pirih, Kranjski vrtci, Čebelica

Sodobna tehnologija je postala naš vsakdan. Kljub temu v mojem delavnem okolju opažam, da pri delu z otroki v vrtcu tega ni zaslediti, celo več, strokovni delavci se temu rajši izognejo. Medtem pa se v šolah IKT vedno bolj uspešno in napredno vključuje v proces učenja in dela z otroki. Na to kažejo tudi različni primeri dobre prakse, ki se predstavljajo preko različnih izobraževanj. Vzgojiteljice in vzgojitelji se pri načrtovanju in delu z otroki še vedno bolj aktivno poslužujejo starejših metod, ki ne vključujejo IKT sredstev. Vzrok je verjetno v tem, da imajo nekateri premalo izkušen iz tega področja in premalo razpoložljivih sredstev. Skozi leta, ki sem jih preživela v interakciji z otroki v vrtcu sem opazila, da znanje in veščine o uporabi različnih IKT sredstev pri otrocih naraščajo. Ker sem to znanje želela vključiti v sam proces dela z otroki, sem sama sebi postavila vprašanje, kako bi to lahko izvedla na ravni predšolskih otrok. Počasi sem začela vključevati IKT sredstva v delo z otroki in pozitivni odzivi so se kazali pri analizi dela in načrtovanja. Pri tem pa sem opazila še eno prednost, različni tehnološki pripomočki so lahko tudi izredno močno motivacijsko sredstvo. V prispevku bi rada pokazala primer projekta v vrtcu, Moje telo/My body, pri katerem sem uporabila različna IKT sredstva. Temo smo skupaj z otroki razvijali, načrtovali in izvajali. Dejavnosti so potekale preko različnih internetnih povezav, računalniških iger na tabličnem računalniku, snemanje in slikanje s kamero in fotoaparatom. Temo sem vpeljala tudi v ure zgodnjega poučevanja angleščine, kjer mi uporaba IKT sredstev predstavlja še dodatno pomoč in boljše in zanimivejše razumevanje.

Polona Miklavc, OŠ Vransko Tabor

Sodobni čas in tehnologija nam omogočata, da lahko svoje vzgojno-izobraževalno delo v šolah z uporabo pametnih naprav popestrimo ter tako učence bolj motiviramo za učenje in delo. Pri izbirnem predmetu gledališki klub smo se zato z učenci letos odločili, da bo naše delo skozi celotno šolsko leto spremljal IKT. Tako smo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku zasnovali nekoliko drugače, saj smo v scenarij vključili interaktivne elemente. Namesto »klasične« scene smo pripravili interaktivno DVD-projekcijo slik, ki je ponazarjala življenje Franceta Prešerna. Dramski nastopi učencev na prireditvi so se prepletali z interaktivnimi: programu smo dodali reportažo in dva filmska prizora iz Prešernovega življenja, ki so jih posneli učenci gledališkega kluba. V reportaži so ostale učence spraševali, kaj vedo o pesniku. Vse posnetke so posneli s pomočjo pametnih telefonov, jih zmontirali v programu iMovie in jih vstavili v DVD-projekcijo, ki so jo naredili v programu iDVD. Učenci so se pri pripravi prireditve preizkusili v vlogi snemalcev, novinarjev, igralcev in monterjev posnetkov, na sami prireditvi pa v vlogi »učiteljev«, saj so ostalim učencem na zanimiv način predstavili Prešernovo življenje in delo. Uporaba IKT-elementov je vsekakor dosegla svoj namen, saj je prireditev popestrila, učence motivirala za delo in omogočila, da so učenci izmenjevali svoja znanja tako pri pripravah kot tudi pri izvedbi prireditve.

Nela Bejat Krajnc, OŠ Pod Goro, Sl. Konjice

V prispevku predstavljamo vrstniško ocenjevanje pri predmetu angleščina s pomočjo orodja Delavnica v Moodlu. Osnovni cilj vrstniškega ocenjevanja je bil razvijanje veščine vrednotenja pisnih sestavkov in oblikovanje povratnih informacij sošolcem. Učenci so ozaveščali pomen kriterijev za ocenjevanje in razvijali višje taksonomske ravni znanja. Učenci so ocenjevali sestavke svojih sošolcev in jim napisali povratno informacijo. Ocenjevanje je bilo poenostavljeno z vnaprej pripravljenimi kriteriji z opisniki in točkami. Pri oblikovanju kriterijev za ocenjevanje sestavkov so učenci aktivno sodelovali, kar je vplivalo na boljše razumevanje in doseganje ciljev pri pisnem sporočanju. Pred ocenjevanjem smo naredili testno ocenjevanje z namenom usklajevanja kriterijev in čim bolj objektivnega ter zanesljivega ocenjevanja sestavkov. Po končanem ocenjevanju je primerjava s poskusnim ocenjevanjem kazala na večjo usklajenost ocen učencev z oceno učitelja. Zaradi poznavanja, razumevanja in doslednega upoštevanja kriterijev so bili sestavki učencev bolj izvirni ter slovnično in pravopisno bolj pravilni.

Boža Jazbinšek, OŠ Dobje

Med nalogami osnovne šole je tudi pomoč učencem pri pripravi na nadaljnje izobraževanje in vstop v svet dela. Pri tem sodelujejo vsi strokovni delavci, posebej svetovalna služba v okviru poklicne orientacije. Tu se učenci učijo prepoznavati svoje osebnostne lastnosti in značilnosti, vrednote, predstavljati in utemeljevati svoja stališča, sprejemati in podajati kritiko in kar je najpomembnejše – prevzemati odgovornost za svoje odločitve. Glede na to, da naša šola sledi trendom e-kompetentne šole, smo pri poklicni orientaciji pričeli z uporabo orodja (spletnega okolja) Mahara. Nekoč papirnate mape Zavoda za zaposlovanje je zamenjal e-listovnik (elektronsko okolje), ki učencem omogoča njim všečen način komuniciranja. Mahara za poklicno orientacijo pomeni zbirko dosežkov, izdelkov, razmišljanj, spoznanj in refleksij, ki se nalagajo skozi daljše časovno obdobje. Forumi in pogledi omogočajo, da posameznik dobi informacijo o tem, kako ga vidijo drugi (sošolci, učitelji tudi starši, ki so vključeni v del procesa). Učenec dobiva povratne informacije kritičnih prijateljev v različnih situacijah, kar mu omogoča, da si ustvari realno sliko o sebi, najde svoja močna področja, jih nadgradi in se lažje odloči za nadaljnjo poklicno pot.

Petra Arnejčič Munda, Mojca Gornik Brodnjak, Srednja šola za oblikovanje Maribor

Z dijaki smo posneli že videno, znano, razloženo učno vsebino tako, da jim je proces barvanja las razumljivejši, bližji. Dijakinja drugega letnika programa frizer je izdelala model nastajanja barve med barvanjem las. Dijaki se učijo (teoretično in praktično) barvnih sprememb na laseh tudi s pomočjo sodobne tehnologije – videoposnetkov dostopnih na spletu. Ker gre pri tej tematiki za dokaj zapletene kemijske in fizikalne procese, dijake spodbudimo, da sami izdelajo model dogajanja in ob konkretnem izdelku razložijo postopek. Na spletu nismo našli nazorne razlage, povezane s temo barvanja, zato je dijakinja s pomočjo dijakov programa medijski tehnik oblikovala videoposnetek, ki smo ga objavili na youtubu. Posnetek predstavlja učno gradivo. Na tak način se dijaki učijo od dijakov konkretnih učnih vsebin, sodelujejo z dijaki drugih izobraževalnih programov (medvrstniško povezovanje, učenje neformalnih vsebin – scenarij, snemanje, elementi videopredstavitve …). Učitelji različnih programov ob tem sodelujemo in se učimo drug od drugega (učitelj frizerstva, snemanja in montaže, slovenist in učitelj tujega jezika) ter ugotovimo, kaj je dijakom blizu, kako razumejo delovanje procesov in kaj se jim zdi nazoren prikaz. Na ta način se lažje vživimo v miselne procese dijaka. Na osnovi videa dijakinje je v tem šolskem letu večina dijakov drugega letnika pridobila višjo raven znanja.

Nataša Robič, Petra Lajlar, OŠ Dobje

Sodobni način poučevanja teži k čim pestrejšemu naboru učnih metod in oblik, s katerimi učenci in učitelji razvijajo ustvarjalno mišljenje, hkrati pa pridobivajo znanja in kompetence na različnih ravneh človekovega mišljenja in delovanja (čustvena, intelektualna, kulturna, socialna raven). Izvedba učne ure, ki temelji na medpredmetnem povezovanju po vertikali je zagotovo odličen primer celostno zajetega koncepta sodobnega poučevanja. Ko smo v dveh urah združili inovativnost učencev sedmih in osmih razredov pri pouku slovenščine in zgodovine, in v ta učni proces dodali še IKT tehnologijo – tablice, prenosni računalnik, pametne telefone, so učenci s pomočjo filozofije Mahare načrtno začrtali cilje oziroma načrtovali pouk (zavihek Moje učenje – kaj o napovedani temi že vedo, predznanje in kaj novega želijo izvedeti). V skupnem Google Drive dokumentu so s pomočjo metode VŽN povzeli ugotovitve razmišljanja na podlagi vpisanih podatkov v tabeli. Posamezne dele učne snovi pa so po metodi mešanih skupin (jigsaw) v programu XMind sestavili v celoto tako, da so jih strnili v miselni vzorec. Sintezo pridobljenega znanja so učenci v sklepnem delu prikazali s pomočjo debate, pri čemer so argumentirano zagovarjali ali nasprotovali dani trditvi. Opisan način poučevanja je zagotovo trend, ki bi zaradi vseh svojih razsežnosti v prihodnosti moral postati vsakdanja praksa.