Boža Jazbinšek, OŠ Dobje

Med nalogami osnovne šole je tudi pomoč učencem pri pripravi na nadaljnje izobraževanje in vstop v svet dela. Pri tem sodelujejo vsi strokovni delavci, posebej svetovalna služba v okviru poklicne orientacije. Tu se učenci učijo prepoznavati svoje osebnostne lastnosti in značilnosti, vrednote, predstavljati in utemeljevati svoja stališča, sprejemati in podajati kritiko in kar je najpomembnejše – prevzemati odgovornost za svoje odločitve. Glede na to, da naša šola sledi trendom e-kompetentne šole, smo pri poklicni orientaciji pričeli z uporabo orodja (spletnega okolja) Mahara. Nekoč papirnate mape Zavoda za zaposlovanje je zamenjal e-listovnik (elektronsko okolje), ki učencem omogoča njim všečen način komuniciranja. Mahara za poklicno orientacijo pomeni zbirko dosežkov, izdelkov, razmišljanj, spoznanj in refleksij, ki se nalagajo skozi daljše časovno obdobje. Forumi in pogledi omogočajo, da posameznik dobi informacijo o tem, kako ga vidijo drugi (sošolci, učitelji tudi starši, ki so vključeni v del procesa). Učenec dobiva povratne informacije kritičnih prijateljev v različnih situacijah, kar mu omogoča, da si ustvari realno sliko o sebi, najde svoja močna področja, jih nadgradi in se lažje odloči za nadaljnjo poklicno pot.

Petra Arnejčič Munda, Mojca Gornik Brodnjak, Srednja šola za oblikovanje Maribor

Z dijaki smo posneli že videno, znano, razloženo učno vsebino tako, da jim je proces barvanja las razumljivejši, bližji. Dijakinja drugega letnika programa frizer je izdelala model nastajanja barve med barvanjem las. Dijaki se učijo (teoretično in praktično) barvnih sprememb na laseh tudi s pomočjo sodobne tehnologije – videoposnetkov dostopnih na spletu. Ker gre pri tej tematiki za dokaj zapletene kemijske in fizikalne procese, dijake spodbudimo, da sami izdelajo model dogajanja in ob konkretnem izdelku razložijo postopek. Na spletu nismo našli nazorne razlage, povezane s temo barvanja, zato je dijakinja s pomočjo dijakov programa medijski tehnik oblikovala videoposnetek, ki smo ga objavili na youtubu. Posnetek predstavlja učno gradivo. Na tak način se dijaki učijo od dijakov konkretnih učnih vsebin, sodelujejo z dijaki drugih izobraževalnih programov (medvrstniško povezovanje, učenje neformalnih vsebin – scenarij, snemanje, elementi videopredstavitve …). Učitelji različnih programov ob tem sodelujemo in se učimo drug od drugega (učitelj frizerstva, snemanja in montaže, slovenist in učitelj tujega jezika) ter ugotovimo, kaj je dijakom blizu, kako razumejo delovanje procesov in kaj se jim zdi nazoren prikaz. Na ta način se lažje vživimo v miselne procese dijaka. Na osnovi videa dijakinje je v tem šolskem letu večina dijakov drugega letnika pridobila višjo raven znanja.

Nataša Robič, Petra Lajlar, OŠ Dobje

Sodobni način poučevanja teži k čim pestrejšemu naboru učnih metod in oblik, s katerimi učenci in učitelji razvijajo ustvarjalno mišljenje, hkrati pa pridobivajo znanja in kompetence na različnih ravneh človekovega mišljenja in delovanja (čustvena, intelektualna, kulturna, socialna raven). Izvedba učne ure, ki temelji na medpredmetnem povezovanju po vertikali je zagotovo odličen primer celostno zajetega koncepta sodobnega poučevanja. Ko smo v dveh urah združili inovativnost učencev sedmih in osmih razredov pri pouku slovenščine in zgodovine, in v ta učni proces dodali še IKT tehnologijo – tablice, prenosni računalnik, pametne telefone, so učenci s pomočjo filozofije Mahare načrtno začrtali cilje oziroma načrtovali pouk (zavihek Moje učenje – kaj o napovedani temi že vedo, predznanje in kaj novega želijo izvedeti). V skupnem Google Drive dokumentu so s pomočjo metode VŽN povzeli ugotovitve razmišljanja na podlagi vpisanih podatkov v tabeli. Posamezne dele učne snovi pa so po metodi mešanih skupin (jigsaw) v programu XMind sestavili v celoto tako, da so jih strnili v miselni vzorec. Sintezo pridobljenega znanja so učenci v sklepnem delu prikazali s pomočjo debate, pri čemer so argumentirano zagovarjali ali nasprotovali dani trditvi. Opisan način poučevanja je zagotovo trend, ki bi zaradi vseh svojih razsežnosti v prihodnosti moral postati vsakdanja praksa.

Tatjana Lubej, OŠ Janka Glazerja, Ruše

Učna ura Mein Idol v okolju Mahra je od učencev zahtevala doseganje višjih ravni znanja – tako jezikovnega kot računalniškega. Poleg doseženih učnih ciljev, so učenci izpopolnjevali svoje zanje na področju formativnega spremljanja učenčevega napredka in sodelovanja in komunikacije. E-listovnik in okolje Mahara sem uporabila za predstavitev naloge, ki so jo učenci opravili med samo šolsko uro. Cilj je bil, da se učenci od učitelja naučijo, kako na zanimiv način predstavimo svojega vzornika s pomočjo IKT. Hkrati je bila moja predloga v pomoč učencem pri oblikovanju njihovega prispevka. Sodelovanje in komunikacija med učiteljem in učenci je bila v tem primeru speljana od te, da je učitelj tisti, ki predava k temu, da so učenci prevzeli vodenje in usmerjanje dela. Učitelj, ki je predhodno pripravil navodilo, je bil samo opazovalec oziroma v določenih primerih svetovalec. Med delom je učitelj spremljal napredek posamezne skupine in tako dobival nove poglede na posameznike v razredu in na njihovo prevzemanje odgovornosti. Učenje učencev od učitelja, učitelja od učencev je bilo nadgrajeno še s sodelovanje kolegov iz šole in Zavoda za šolstvo. Z učenci smo jim svoje delo, sodelovanje in komunikacijo predstavili na hospitacijski uri, kjer so se nekateri prvič srečali z E-listovnikom in okoljem Mahara in njegovo uspešno vpeljanost v pouk obveznega drugega tujega jezika.

Simona Jan, OŠ Vransko Tabor

V letošnjem šolskem letu smo se na naši šoli odločili, da bomo izvedli tekmovanje iz znanja naravoslovja Kresnička. Tekmovanje je razpisala DMFA Slovenije. Bistveni del tekmovanja so eksperimenti, ki jih lahko učenci izvedejo doma ali v šoli. Navodila za objavo poskusov so objavljena na spletni strani: https://www.dmfa.si/NaOS/Razpis.html. Učence, ki jih zanimajo naravoslovne vsebine, sem pri dodatnem pouku seznanila s tekmovanjem. Njihov prvi izziv je bil, da se pripravijo na demonstracijo posameznega poskusa v šoli. Za izvedbo so se javile tri učenke. Dogovorili smo se, da bomo izvedbo poskusa tudi posneli s pomočjo pametnih telefonov. Posnetke poskusov smo objavili na spletni strani naše šole. Posnetki so bili v pomoč ostalim učencem, ko so izvajali poskuse doma ali v oddelku podaljšanega bivanja. Primerjali so ugotovitve in jih zapisali. S pomočjo tega so pri dodatnem pouku vrednotili, kateri poskus je dobro uspel in kaj bi bilo potrebno še spremeniti. Pri tem so navajali konkretne primere izboljšav. Poročali so, kje so imeli težave in kaj so na novo spoznali. Preko spleta so iskali strokovne razlage za posamezne poskuse in s tem pridobili še dodatna naravoslovna znanja. Cilj je bil dosežen; s posnetkom lahko vrednotimo sebe in druge, s tem pa pridobimo tudi nova znanja.

Mojca Hojski Tkavc, OŠ Blanca

Za razvoj družbe je hkrati potrebno razvijanje e-kompetenc kot tudi sodelovalno učenje in krepitev medosebnih odnosov. V ta namen smo z učenci ustanovili Google+ skupnost, kjer se učenci obveščajo o domačih nalogah in si pomagajo pri reševanju le teh. Lahko bi rekli, da izvajajo e-tutorstvo, torej se učijo drug od drugega, hkrati pa se krepijo naši medosebni odnosi, saj kljub temu, da gre za učenje in pomoč, učenci tega ne doživljajo kot šolsko obvezo, temveč sproščeno debato oziroma jim je to toliko bolj zanimivo, saj se dogaja v okolju, ki jim je blizu, in sicer na medmrežju. Z analizo filmčkov, objavljenih na strani safe.si (ovce.sk), smo se dotaknili še ene pomembne teme pri razvoju te naše e-družbe, in sicer nevarnosti in pasti na spletu. V izmenjavi mnenj in pri podajanju naših dosedanjih izkušenj smo se učili tudi drug od drugega. Učence sem seznanila s svojim videnjem, imeli smo konstruktivno debato, sami pa so mi omogočili vpogled v njihovo razmišljanje, seznanili so me z novimi spletnimi stranmi kot na primer Ask.fm, naučili, zakaj označevati nekaj s +1 v skupnosti Google+ in podobno. Vsak dan se torej kaj novega naučimo drug od drugega in tako še naprej bogatimo in sestavljamo naš mozaik sodobne družbe.

Anita Smole, Sonja Strgar, OŠ Vide Pregarc, Ljubljana

V prispevku predstavljava spletno stran IKT-vikenda, ki sva jo predhodno ustvarili učiteljici, naredili okvirno strukturo in dodelili vloge za urejanje, potem pa je skrbništvo spletne strani prevzela ekipa učencev – novinarji (učenci 5. razreda, ki so se prejšnje šolsko leto na to vlogo pripravljali na interesni dejavnosti Ustvarjamo z IKT) in skrbnik (učenec 8. razreda, ki je za to potrebno znanje pridobival pri izbirnem predmetu Računalniška omrežja). Vsak učenec novinar je imel svoj fotoaparat in prenosnik. Posamezni član ekipe je dogajanje med vikendom fotografiral in snemal ter tako pripravljal potrebno gradivo za pripravo prispevkov za objavo na spletni strani, izdelavo Prezi/PPT predstavitev za posamezne dejavnosti in za izdelavo filma v Windows Live Movie Makerju s celostnim prikazom dejavnosti vikenda. Skrbnik spletne strani je preko svojega prenosnika in preko svojega uporabniškega računa skrbel za objavo pripravljenega na spletu. Za merila uspešnosti smo si pred začetkom določili preglednost spletne strani, aktualnost objav, število obiskov spletne strani med vikendom, odziv staršev, učencev, sodelavcev, dobri odnosi med deležniki, novo znanje. Ugotavljava, da smo s transakcijsko zastavljenimi dejavnosti, pri katerih smo posamezniki dobili celovito izkušnjo, in množico smiselnih in koristnih interakcij med udeleženci prispevali k spontanemu učenju. Zaradi kritičnega pristopa smo smiselno in učinkovito izkoristili prednosti, ki jih ponuja uporaba IKT-tehnologije.

Brigita Ornik, I. OŠ Celje

Sedmošolci in učitelji TJA, TIT, RAČ, MAT, LVZ v timskem delu / sodelovalnem učenju spoznamo in razvijamo vse kompetence na avtentičen način. Izbrani spletni viri in aplikacija nudijo individualizacijo, diferenciacijo in osebno rast. Različne oblike dela (dvojice, skupine) lahko prehajajo z ene v drugo obliko kar med procesom učenja. Vrstniško / lastno vrednotenje (npr. EJL) doseženih ciljev je motivacijsko. Sedmošolci znanje utrdijo, dosegajo višje cilje z uporabo tehnologij. Razvijajo matematične kompetence z uporabo koordinatnega sistema za premikanje domišljijske figure, spretnost vzporednega programiranja in načrtovanja, orientacijo v 2d prostoru, občutek za časovnico ter nadgradijo komunikacijske vloge opisa poti v domišljijskem mestu (Scratch). Učenec z izdelavo estetskega izdelka, lastnih zamisli razvija spretnosti (žaganje, vrtanje, brušenje) mehanske (umetne snovi) in toplotne obdelave (termoplasti). Vožnja avtomobilčka po lastnih zemljevidih dviguje zavest varovanja okolja, medkulturnost, samozavest in pripomore k boljšemu prepoznavanju šolske okolice in prometni varnosti. Organizacijsko-vsebinski dokument je osnova za samoevalvacijo in predloge spremembe za nadgradnjo dneva dejavnosti. V prihodnje lahko v fazi načrtovanja vključimo še učence. Prispevajo posamezne spletne vire in aplikacije. Pogovore posnamemo in vrednotimo z samoocenjevalnimi lestvicami. Vnaprej načrtujemo ocenjevanje pri nosilnih predmetih. Učenci z DSP lažje dosegajo zastavljene cilje.

Monika Kovačič,  I. OŠ Žalec

Pri pouku opažam, da je učence vedno težje spodbuditi, da bi za domače branje z zanimanjem prebrali klasična dela slovenskega leposlovja (npr. Cankarjeve, Tavčarjeve, Vorančeve črtice). Zato sem razmišljala, kako bi učencem ta dela leposlovja približala, da bi jih (pre)brali in da bi bila obravnava domačega branja učinkovita ter konstruktivna. Poskusila sem z domačim branjem v e-okolju, ker jim je uporaba sodobne tehnologije blizu, ker jo radi uporabljajo, ker se jim zdi vse, kar je povezano z njeno uporabo, zanimivo, jih pritegne. S tem namenom sem pripravila spletno učilnico za učence 9. razreda, v kateri so povezave do prosto dostopnih elektronskih knjig (E-knjiga.si), do katerih so učenci dostopali in jih prebrali. Tudi obravnava domačega branja je bila zastavljena v e-učilnici, z manj običajnimi nalogami, pri katerih so izmenjevali mnenja pred in med branjem ter po njem. Oblikovali so skupni dnevnik branja, pripraviti pa so morali tudi (e-)gradivo za zaključno obravnavo v šoli. V šoli smo pregledali opravljeno delo, pri tem pa ni bila v ospredju učiteljeva povratna informacija ob preverjanju prebranega, ampak učenčeva, saj so s sodelovalnim učenjem v e-okolju aktivno soustvarjali učno okolje in gradivo. Šlo je za kombinacijo samostojnega sodelovalnega dela (učenja učencev od učencev/s pomočjo učencev) s podporo IKT.

Živa Škrinjar, OŠ Šmartno pod Šmarno Goro

Z učenci 4. razreda naše šole smo vključeni v projekt E-šolska torba. Pri pouku uporabljamo tablice ter e-storitve. Tokrat smo tablice vključili v projektno delo pri glasbi S tablico v Opero. Cilj projekta je bil, da so učenci s pomočjo tablic spoznali kaj je opera, katere so njene značilnosti, spoznali slovensko operno delo, si izbrali primerne posnetke za duet, arijo, zborovsko petje. Poiskati so morali razlago za libreto ter povzeti Gorenjskega slavčka. Pomembno je bilo, da so informacije s spleta preverili, niso posredovali svojih osebnih podatkov in pravilno navajali vire. Pri delu je bilo, razen tehničnih težav, za njih najtežje kritično presojanje, navajanje virov in določanje bistva. Njihove ugotovitve so nato s plakatom ali ppt predstavitvijo predstavili sošolcem v razredu. Ob predstavitvi so s pomočjo aplikacije klavirja zaigrali del melodije iz Gorenjskega slavčka. Pri tej nalogi so si lahko med seboj izbrali sošolce, ki poznajo notni zapis ter igrajo na kakšen inštrument. Po njihovi izbiri so lahko nato instrumentalni del dopolnili še z igranjem na druga glasbila. Naučila sem se, da so nam samoumevni kliki in iskanje po spletu za njih vseeno še zelo zahtevni. Hitro so se učili drug od drugega in si pri delu pomagali s pridobljenimi izkušnjami.