Irena Gole, OŠ Bršljin

Sodobna tehnologija dopolnjuje tradicionalno izobraževanje z interaktivnimi vajami in dejavnostmi povezanimi s tabličnim računalnikom. Učitelj na ta način naredi pouk interaktiven in bolj zanimiv, hkrati pa spodbuja sodelovalno učenje. S tem se spremeni vloga učitelja, ki ni več zgolj podajalec informacij, temveč učence vodi in jih spodbuja k aktivnejšemu učenju in hkrati h kritičnemu razmišljanju o učnih vsebinah ter vsakdanjih stvareh. Praksa v pilotnem projektu Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev (ZRSŠ) je pokazala, da ima vsaka vpeljava tehnologije tako prednosti, kot tudi slabosti in smiselno je, da učitelj učni pripomoček najprej preizkusi, šele nato vpelje v učni proces. Učenci so zelo dovzetni za vse novosti, vendar če niso vpeljane premišljeno, se jih hitro naveličajo, s tem pa se izgubi prvotni namen uvajanja le teh. Prav tako primeri dobre prakse kažejo, da lahko tablični računalnik, e-vsebine in e-gradiva uporabimo pri vseh predmetih, pri vseh etapah učenja, ne glede na to, ali gre za spoznavanje in usvajanje nove učne snovi ali pa za utrjevanje ter preverjanje znanja. Lažja je tudi evalvacija in analiza dela, saj tablični računalnik omogoča vrsto dejavnosti, ki pripravijo učenca, da razmišlja o svojem delu ter izmenjuje izkušnje in mnenja.

Klavdija Križovnik, OŠ Mislinja

Živimo v času, ko naš vsakdan obdajajo različne nove tehnologije. Uporaba teh tehnologij pri pouku pa je učencem danes blizu, saj je internet že vsakdanji način sporazumevanja z ljudmi in nepogrešljiv vir pri iskanju informacij mladih. Osnovni namen dela z e-tablico, e-gradivi ter dostopnimi aplikacijami je ta, da nudi učencem večjo prostorsko in časovno predstavljivost dogodkov, ponudi učenje naravoslovnih predmetov na drugačen, njim zanimiv način ter bogatenje besednega zaklada materinega, angleškega in nemškega jezika. Učenci so tako bili aktivni »soustvarjalci« usvajanja znanja, učitelj pa njihov moderator/usmerjevalec. S tem smo sledili sodobnim metodičnim usmeritvam pouka v osnovni šoli, katerega cilj je postopno uvajanje učencev v samostojno ustvarjalno-kritično mišljenje, učenje z odkrivanjem in raziskovanjem. S pomočjo refleksije smo ugotovili, da so učenci takšen način preverjanja znanja in dela sprejeli bolje kot pa tradicionalne oblike, saj so se učili na nezaveden in na zabaven način. Seveda je obstajala možnost, da bodo nekatere informacije za posamezne učence popolnoma nove, drugi učenci pa bodo svoje znanje le še poglobili in utrdili. Na ta način smo skušali upoštevati individualnost učencev. Z ustreznim stopnjevanjem, osebnim stilom poučevanja ter s sodelovanjem učencev smo dosegli zmagovito kombinacijo znanja, razumevanja, pomnjenja, zabave, spoštovanja in strpnosti.