SIRikt 2015

27. – 29. 5. 2015

SIRikt 2015 - 27. – 29. 5. 2015

Konferenca Arnes 2015 – varna in udobna E-šolska torba

Konferenca Arnes 2015 – varna in udobna E-šolska torba (27. 5. 2015)

Zdaj bomo torej imeli tudi šolske torbe na elektriko. Dovolj pomemben razlog – ob tem, da je Arnes soizvajalec projekta s takim imenom –, da letošnjo konferenco Arnes v okviru SIRikta obarvamo malce bolj izobraževalno. Poučevanje na vseh stopnjah se z uporabo e-vsebin in e-storitev spreminja ter zahteva prilagajanje učnih metod, hkrati pa je vse bolj odvisno od čim bolj dostopne in prijazne tehnologije in od zanesljive infrastrukture. Pomen varnosti na vseh ravneh, od varnih omrežij do varnega obnašanja na spletu, ob tem stopa v ospredje in zahteva celovit pristop tudi na strani šole.

Na tokratni konferenci se bomo ukvarjali predvsem s praktičnim vidikom: z izmenjavo aktualnih informacij in izkušenj, kaj smo novega – tudi s projektom – pridobili in česa smo se naučili. Ogledali si bomo, kako si lahko delo poenostavimo, in se spomnili, da v šolsko torbo spadajo tudi kulturne vsebine.

Konferenca Arnes je letos bogatejša za kar tri dogodke, saj boste povabljeni na »Kosilo s strokovnjakom«, kjer bomo sodelavci Arnesa v prijetnem vzdušju odgovarjali na vsa vaša vprašanja, hkrati pa bomo dogodek povezali še s podelitvijo nagrad z natečaja o varni rabi interneta in podelitvijo prestižnega priznanja skupnosti uporabnikov Arnesa. Upamo, da se nam pridružite tudi letos.

Program konference*

*Program Konference Arnes 2015 je okviren, mogoče so manjše dodatne spremembe.

Registracija udeležencev 8.00–9.30

Plenarna predavanja (Dvorana A, B, C, Hotel Kompas) 9.30–11.00

Odprtje konference

barbara-bucheggerVarnejši splet v šolah! Avstrijski pristop k varnejšim spletnim vsebinam v učilnicah, Barbara Buchegger, Saferinternet.at

Avstrijski izobraževalni sistem nima posebnega urnika ali predmetov, pri katerih bi učence učili o spletni varnosti, odgovornem vedenju na spletu, avtorskih pravicah ipd., zato ni nobenega jamstva, da so učenci v šoli v stiku s tovrstno tematiko. Portal Saferinternet.at je predstavil vrsto ukrepov, s katerimi bi dosegli ta namen: brezplačno izobraževalno gradivo za učitelje, izobraževanja v šolah (zlasti »Saferinternet.at – Cepljenje«), izobraževanja za učitelje in ravnatelje. S takimi ukrepi je bilo samo v letih 2013 in 2014 mogoče doseči kar 14 tisoč študentov in učiteljev. Na predavanju bo predstavljen avstrijski pristop in nekaj preprostih dejavnosti za v učilnice, namenjenih različnim starostnim skupinam.

Barbara Buchegger je pedagoški vodja portala Saferinternet.at. Razvija učne načrte, učna gradiva in kot članica avstrijske izobraževalne skupine dela kot predavateljica v šolah. Je strokovnjakinja za skupinsko e-učenje in svetovanje v večjih skupinah.

damjan-ferlicDa nas električne šolske torbe ne bi preveč »tresle«, Damjan Ferlič, OŠ Franja Malgaja Šentjur

Predstavili vam bomo, kakšne aktivnosti izvajamo na šolah, da bi bila uporaba tehnologije čim bolj udobna in varna, ter kakšne prijeme, orodja in tehnične rešitve pri tem uporabljamo. Ker tehnologija žal uporabnikov ne more obvarovati pred vsemi nevarnostmi, ki na njih pretijo v digitalnem svetu, je treba vedno več pozornosti posvečati izobraževanju učencev, učiteljev in tudi staršev. Stvari ne želimo prepuščati naključjem, skušamo biti pozorni na vse pasti in težave, ki jih prinaša vedno večja uporaba digitalne tehnologije.

Damjan Ferlič je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Kot ROID že vseskozi dela na več osnovnih šolah, kjer skrbi za nemoteno delovanje celotne IKT-infrastrukture. Poleg tega skrbi za celo paleto IKT-storitev ter pomoč in izobraževanje uporabnikov. Zlasti ga zanimajo strežniki, omrežja in protokol IPv6. Ves čas tudi dejavno sodeluje z Arnesom na različnih področjih.

Plenarna predavanja (Dvorana A, B, C, Hotel Kompas) 11.30–13.30

janko-harejUporabniki – gonilo razvoja portala in storitev SIO, Janko Harej, ŠCNG, Arnes

Prispevek predstavlja rezultate projekta E-šolska torba na področju storitev SIO. Predstavili bomo glavne novosti pri posameznih storitvah in vam razgrnili tudi nekaj podrobnosti, povezanih z njihovim razvojem. Kaj so bili naši glavni izzivi in kako smo jih reševali? Na kaj smo najbolj ponosni? Kaj nas čaka v prihodnosti?

Janko Harej je univ. dipl. inž. računalništva in informatike. Zaposlen je na ŠC Nova Gorica kot srednje- in višješolski predavatelj. V okviru različnih projektov deluje na področju vključevanja in uporabe IKT v šolstvu. V projektu E-šolska torba je koordiniral razvoj storitev SIO.

tomi-dolencE-šolska torba: pridobljene izkušnje, Tomi Dolenc, Arnes

Projekt E-šolska torba je bil hkrati izziv in odločen korak v pravo smer, saj smo partnerji – ZRSŠ in Arnes – sočasno in strokovno usklajeno načrtovali ter razvijali e-vsebine in tudi e-storitve, hkrati pa skrbeli za zagotavljanje potrebne e-infrastrukture. Tak celovit pristop ustvarja okolje, v katerem lahko e-vsebine in e-storitve pri pouku res zaživijo. Med izvajanjem projekta smo se mnogo naučili; med drugim smo občutili ključno vlogo podpore in izobraževanja učiteljev, čemur bi veljalo nameniti več pozornosti. Prav tako se je izpostavila problematika varne rabe interneta in naprav; ne nazadnje pa smo postavljeni pred izziv, kako zagotoviti vzdržnost razvitega okolja, storitev in vsebin.

Tomi Dolenc se na Arnesu že od leta 1994 ukvarja predvsem s potrebami uporabnikov. Kot vodja komunikacije z uporabniki povezuje različne interesne skupine s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture ter se vključuje v mednarodne dejavnosti na tem področju. Sodeluje pri načrtovanju storitev ter podpornih in izobraževalnih dejavnosti Arnesa, posebno pozornost namenja projektom uvajanja IKT v izobraževanje. V prostem času je ljubitelj narave in sira – če je le mogoče, hkrati.

Ziva-ZupanKulturnik.si – slovenska kultura na enem mestu, Živa Zupan, Ljudmila

Problem slovenske kulture na spletu ni pomanjkanje, pač pa so to razdrobljenost, nepreglednost in otežena dostopnost vsebin. Splošni spletni iskalniki (Google ipd.) ne morejo preiskovati zbirk podatkov skozi obrazce, zato obstaja ogromno podatkov, shranjenih v specializiranih bazah, ki so v iskalnikih nedosegljivi. V društvu Ljudmila zato razvijamo spletno orodje – portal Kulturnik, ki na enem mestu združuje slovenske kulturne e-vsebine in omogoča:

  • večjo dostopnost slovenske kulture v spletnem informacijskem prostoru;
  • lažje in hitrejše iskanje kulturnih vsebin;
  • pomembnejše zadetke od iskalnikov Google ali Najdi.si.

Kulturnik sestavljajo metaiskalnik in dva agregatorja, eden za novice in drugi za dogodke, ki jih zbiramo iz raznovrstnih slovenskih digitalnih virov in zbirk, povezanih z umetnostjo in kulturo. Teh virov je zdaj že več kot tisoč! Na predavanju vam bomo predstavili možnosti uporabe, vsebino in delovanje Kulturnika.

Živa Zupan je že od leta 1996 tesna sodelavka Ljudmile, kjer se od samega začetka ukvarja z načrtovanjem, izdelavo in optimizacijo spletnih strani s poudarkom na uporabniški in uredniški izkušnji. Pozneje je prevzela koordinacijo različnih projektov, denimo vsebinsko vodenje Mobilatorija – visokotehnološkega mobilnega zabojnika, namenjenega digitalnemu opismenjevanju. Med letoma 2004 in 2010 se je v KUD-u France Prešeren Trnovo podrobneje seznanila z delovanjem slovenske kulturne scene, predvsem s finančnega in projektnega vidika. Leta 2010 se je vrnila v društvo Ljudmila. Zaradi izkušenj na področju administracije in projektnega vodenja je prevzela mesto tajnika društva Ljudmila ter koordinacijo kulturnih projektov informacijske dejavnosti na področju mednarodnega sodelovanja in kulturnega razvoja – Culture.si ter Kulturnik.si. Njen glavni interes vseskozi ostaja izdelovanje uporabniku prijaznega spleta.

neza-brecko1ka – nova storitev v Arnes federaciji, Barbara Neža Brečko, FDV

Orodje 1KA je odprtokodna aplikacija, ki zagotavlja podporo za spletno storitev anketiranja. 1KA je nova storitev v federaciji Arnes, sam sistem pa je v uporabi in se stalno razvija od leta 2009. 1KA se prilagaja tudi potrebam v izobraževalnem procesu – predvsem hitremu pridobivanju povratnih informacij, uporabi anketnega sistema za standardizirane in anonimne evalvacije ter animaciji učencev z vključitvijo v skupinsko delo, evalvacije in raziskave. Omogoča izdelavo preprostih prijavnih form za šolske dejavnosti in izvedbe dogodkov.

Barbara Neža Brečko je raziskovalka na Univerzi v Ljubljani, FDV. Ukvarja se predvsem z evalvacijo in učinkovitostjo rabe IKT v izobraževanju ter z digitalnimi kompetencami. Pri tem uporablja tudi orodje 1KA.

Plenarna predavanja (Dvorana A, B, C, Hotel Kompas) 14.45–16.15

katja-telicgregor-steklacicProjekt IR-optika, Katja Telič, DID in Gregor Steklačič, DID

Projekt IR-optika je namenjen reševanju perečega problema optičnih povezav zavodov s področja raziskovanja in izobraževanja v omrežje Arnes, kar je nujno potrebno za njihovo delovanje. Projekt se izvaja v 52 sklopih za 637 zavodov. Izbrani ponudniki v nekaterih sklopih že zaključujejo optične povezave od upravičenih zavodov do Arnesovega vozlišča. Do konca leta 2015 bo imelo v Sloveniji okoli 700 izobraževalno-raziskovalnih zavodov zmogljivo optično povezavo s hitrostjo najmanj 1 Gb/s, s katero bo dolgoročno rešen problem kakovostnih povezav zavodov v internet ter omogočena uporaba najsodobnejših IKT-storitev v izobraževalnih procesih.

Katja Telič je od potrditve operacije zaposlena pri projektu IR-optika, ki se izvaja pod okriljem Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Pred tem je koordinirala sodelovanje direktorata znotraj ministrstva in z zainteresirano javnostjo.

Gregor Steklačič je prve karierne korake začel v mladinskih organizacijah kot direktor zasebnega zavoda v Grosupljem, nato pa je bil pet let vodja projektov v Razvojnem centru Srca Slovenije, kjer je delal pri projektih na področju povezovanja IKT-podjetij za razvoj storitev za starostnike, podjetništva in mobilnosti. Od 1. oktobra 2014 je zaposlen na Direktoratu za informacijsko družbo na MIZŠ pri projektu IR-optika.

simon-gerdinaO izobraževanju za lažji prehod iz Joomle na splet.arnes.si, Simon Gerdina, OŠ Ivana Cankarja

V podporo storitvi splet.arnes.si je nastalo izobraževanje oziroma delavnica Iz Joomle na WordPress. Prepričati in navdušiti smo vas želeli za uporabo splet.arnes.si ter olajšati prehod z obstoječih spletnih strani, postavljenih v Joomli. Splet.arnes.si je v tem trenutku najboljša izbira za postavitev (šolskih) spletnih strani in predstavitev. Vse nadgradnje in posodobitve opravijo na Arnesu, poskrbijo tudi za teme, gradnike in vtičnike. Njihov nabor se sproti prilagaja potrebam. Administratorji se posvetijo prilagajanju videza v okviru danih možnosti in vsebini spletišč. Želimo, da šolske spletne strani iz neposodobljene Joomle, ki pomeni potencialno nevarnost, čim prej preselite na splet.arnes.si.

Simon Gerdina uči matematiko in opravlja delo računalnikarja na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. V preteklih letih je sodeloval v projektih E-šolstvo in E-šolska torba. Kot predavatelj sodeluje pri izvedbi delavnic Uporaba splet.arnes.si in Iz Joomle na WordPress.

martin-bozicArnes učilnice [beta] – Moodle na avtopilotu, Martin Božič, Arnes

Moodle je najbolj priljubljen LMS-sistem, ki ga uporablja slovensko šolstvo. Njegovo vzdrževanje je lahko zahtevno, saj terja kar nekaj predznanja iz operacijskih sistemov, spremljanja novoizdanih popravkov, varnostnega kopiranja in upravljanja uporabniških računov. Namen pilotnega projekta Arnes učilnice je bil razviti in ponuditi šolam Moodle kot storitev. V Arnes učilnicah Arnesovi strokovnjaki poskrbijo za tehnično vzdrževanje, tako da se lahko skrbniki učilnic popolnoma posvetijo vsebinam in pomoči uporabnikom.

Martin Božič se že 10 let ukvarja z Linuxom in strežniki. Na Arnesu skrbi za strežniško infrastrukturo SIO in vodi pilotni projekt Arnes Učilnice. Kadar ni skupaj z ženo in otrokoma, poprime za najbližje glasbilo ali dobro knjigo.

miha-kocarIzrabimo Arnesov GVS do zadnjega bita, Miha Kočar, OŠ Martina Krpana

Večinoma imamo na šolah na GVS-strežnikih postavljene zgolj Moodle in zastarele Joomle, ki bi jih že tako ali tako morali nadomestiti z Arnes spletom. Na predavanju boste zato preko konkretnih primerov izvedeli , za kaj vse še lahko uporabite svoj GVS-strežnik, tudi če posedujete zgolj »temeljne veščine« osnovnošolskega računalnikarja. Vsi, ki vam je sistemska administracija blizu, boste na predavanju gotovo dobili tudi kakšno novo idejo, morda pa do nje pridemo tudi preko pogovora ob koncu predavanja.

Miha Kočar je zaposlen je na dveh OŠ kot učitelj tehnike in računalniških izbirnih predmetov, kot računalnikar pa vzdržuje računalnike ter omrežje obeh šol. Pred vstopom v šolstvo je bil tudi v vlogah laboranta, sistemskega administratorja ter programerja na FNM UM, PEF/FNM UM ter RCUM. Prosti čas si krajša z modelarstvom,elektroniko ter programiranjem.

Plenarna predavanja (Dvorana A, B, C, Hotel Kompas) 16.30–18.00

tadej-hrenPregled nalog za Maturoexe.xls, Tadej Hren, SI-CERT, Arnes

Bančni trojanci, izsiljevalski virusi, napadi na spletne banke, omrežni napadi z izkoriščanjem internetne infrastrukture, ciljani napadi z izredno sofisticiranim socialnim inženiringom so teme, s katerimi se dnevno ubadamo na SI-CERT. Na predavanju bomo pogledali, kaj je na področju internetne varnosti zaznamovalo zadnje leto, in poskušali ugotoviti, ali bo prihodnost kaj bolj rožnata.

Tadej Hren je od leta 2004 zaposlen na SI-CERT, kjer je del ekipe, ki se ukvarja z reševanjem internetnih incidentov.

maja-vrecaingrid-podbrscekGradiva za obrnjeno učenje in varne šolske ure, Maja Vreča, Arnes in Ingrid Možina Podbršček, Arnes

V širši javnost se počasi širi osnovno zavedanje, da je lahko internet nevaren predvsem zaradi naraščajočega števila različnih prevar in okužb z virusi ali kakšno drugo zlonamerno kodo. Toda poleg teh nevarnosti se, predvsem z naraščajočo uporabo pametnih telefonov in drugih priročnih napravic, širijo tudi druge neprijetne plati te navezanosti na nove tehnologije. Zlasti pri mlajših se ta navezanost zlahka razvije v različne odvisnosti. Poleg tega nenehna dostopnost spleta otrokom in mladostnikom pogosto omogoča tudi »sodobnejše« oblike nadlegovanja vrstnikov. Táko nasilje se zadnja leta vse bolj razrašča, saj je večinoma skrito pred pogledi odraslih. Če želimo omejiti razrast vseh neprijetnih pojavov, povezanih z rabo novih tehnologij, se moramo posvetiti ozaveščanju. Na tej konferenci bomo predstavili Arnesova videogradiva za učence in dijake, namenjena uporabi pri učnih urah ali kot pripomoček za t. i. obrnjeno učenje. Arnes je organiziral natečaj za vzorčne šolske ure, pripravljene na podlagi teh videogradiv in risank »Ovce«. Tri najboljše ure bodo nagrajene in predstavljene.

Maja Vreča je zaposlena na Arnesu od leta 1995. V okviru svojega dela z uporabniki se ukvarja tudi s problemi varne rabe interneta in naprav ter sodeluje v projektu SAFE. V okviru tega piše članke in izvaja predavanja za različne publike – od učencev in dijakov ter njihovih staršev, do študentov in zaposlenih v pedagoških in drugih zavodih.

Ingrid Možina Podbršček je od avgusta 2014 zaposlena na Arnesu v sklopu projekta E-šolska torba, kjer skrbi za področje SIO/Arnes delavnic. Že od leta 1994 sodeluje pri pripravi in organizaciji izobraževanj s področja uporabe IKT pri vzgojno-izobraževalnem delu za zaposlene v vrtcih, šolah in dijaških domovih. Sodelovala je v projektu Računalniškega opismenjevanja (RO) in v projektu E-šolstvo, v katerem je bila ena od vodij projekta.

Podelitev priznanj skupnosti Arnesa

Dobrodošlica udeležencem s tradicionalno sirovo poslastico ter skupno druženje (Diskoteka, Hotel Kompas) od 18.00 dalje