Polonca Vodičar, Katja Završnik, OŠ Vransko, Tabor

Animirane podobe spremljajo otroke od rojstva naprej. Te podobe so otrokom zanimive, k njim se vedno znova vračajo. Na drugi strani besedilne naloge predstavljajo učencem napor, saj je potrebno iz besedila razbrati računsko operacijo in jo potem tudi uspešno rešiti. Zato sva se odločili, da skupaj z učenci ustvarimo risanke, s pomočjo katerih bodo urili osnovne štiri računske operacije. Tako bomo povezali zabavne animirane podobe z reševanjem matematičnih problemov. V projektu so sodelovali tretješolci, ki so poglabljali svoja znanja matematike, slovenščine, likovne umetnosti in znanja s področja animacije. Učenci so najprej osvežili znanja o animaciji iz preteklega šolskega leta. Nato so sestavili matematične probleme, v katere so zajeli vse štiri računske operacije. Matematične probleme so spremenili v besedno bogate zgodbe. V oddelku podaljšanega bivanja so narisali sceno, figure in vse dele, ki so jih za animacijo potrebovali. Pri urah dodatnega pouka so se ukvarjali z animiranjem junakov s fotoaparatom in programom Movie Maker. Najini glavni cilji, ki sva jih realizirali, so bili, da učenci spoznajo preprosta orodja, s katerimi lahko animirajo svoje junake, da s tvorjenjem matematičnih problemov predstavijo poznavanje osnovnih računskih operacij, da se naučijo načrtovati dejavnosti, ki zahtevajo več korakov, da razvijajo ustvarjalnost in nazadnje tudi lastno vztrajnost.

Iztok Škof, OŠ Toma Brejca, Kamnik

Po slovenskih šolah lahko najdemo veliko interaktivnih tabel. Zato smo želeli pripraviti gradiva, ki bi se jih lahko uporabilo pri pouku in hkrati pokazati primere uporabe posameznih elementov programske opreme. Učenci so s pomočjo programske opreme interaktivne table pripravili interaktivne naloge pri predmetu Geografija. Učenci so vnaprej predelali učno snov in nato so zanjo izdelali interaktivne naloge. Te naloge so potem pri uri predstavili svojim sošolcem, ki so jih pred tablo reševali. Pri tem ko so reševali naloge svojih sošolcev so snov, ki so jo predelali sami tudi ponovili. Pri izdelavi predstavitve z interaktivnimi nalogami, je učenec moral predelati snov in iz nje izluščiti bistvo, ki ga bodo njegovi sošolci spoznali pri reševanju nalog. Taka aktivnost zahteva razumevanje snovi in povzemanja bistva ter povezovanje v novo znanje. Sošolci pri reševanju teh nalog ponovijo in utrdijo snov, ki so jo spoznali. Učenci se z izdelavo predstavitve za sošolce postavijo v kožo učitelja.

Vesna Kropivšek, OŠ Toma Brejca, Kamnik

Da bi bilo zadano likovno delo zanimivejše želim učencem prikazati povezavo med klasičnimi načini risanja in risanjem s IKT pripomočki. Za delo z IKT sem izbrala fotoaparat, tablični računalnik in računalnik. Vse to sem vključila v likovno nalogo 8. razreda pri izbirnem predmetu Likovno snovanje II z naslovom Črta, ki nastane z gibanjem. Ker se učenci naše šole srečujejo z delom na tabličnih računalnikih že pri ostalih premetih in imajo z njimi že veliko izkušenj, sem želela, da pri tej likovni nalogi svoje znanje podajajo drug drugemu in tudi meni učiteljici. Učencem sem podala navodila za likovno nalogo, pri kateri so reševali likovni problem – črta, ki nastane z gibanjem točke, katere cilj je pridobivanje likovnih pojmov: kaj je točka in kaj črta ter kako točka postane črta. Za izpeljavo likovne naloge so učenci dobil motiv -stol, ki so ga likovno izrazili s pomočjo štirih različnih orodij. Risanje s svinčnikom na papir ter kredo na tablo so fotografirali. Tretji način je risanje s prstom na tablični računalnik v programu ArtStudio. Zadnji pa risanje s svetilko v temi pri čemer je risbo zajel fotoaparat. Vse štiri načine risanja so marali učenci izpeljati miže in jih na koncu s pomočjo računalnika in programa PowerPoint sestaviti v kolaž. Končne likovne izdelke smo združili v skupinsko Power pont predstavite in jih medsebojno primerjali ter ugotavljali kateri način risanja je učencem prinesel najboljše rezultate. Pri likovni nalogi so učenci razvijali občutek za povezavo med gibom, točko, črto, prostorom in uporabo različnih načinov izražanja. Likovna naloga je pokazala uspešno in uporabno kombinacijo klasičnih risarskih metod v povezavi z IKT, ter uspešno medsebojno učenje učenec učenca in učenec učitelja.

Marica Domitrovič, OŠ Belokranjskega odreda, Semič

Predstavila bi primerjavo obdelave podatkov brez uporabe IKT iz s pomočjo IKT. Gre za prikaz medpredmetnega povezovanja slovenščine, matematike, naravoslovja in tehnike, družbe in športa, v skladu z učnimi cilji iz učnega načrta za 5. razred. Prvi način prikazuje, kako so učenci izvedli raziskavo o prehranjevanju in gibanju med svojimi sošolci. Podatke so zbirali preko anketnega vprašalnika, urejali pridobljene podatke in jih prikazali s pomočjo stolpičnega, vrstičnega oziroma tortnega prikaza. Za primerjavo so oblikovali drug anketni vprašalnik, ki se je nanašal na preživljanje prostega časa in ga preko prijave v google račun vnesli v googl drive obrazec na računalnikih v računalniški učilnici. Svoj vprašalnik so poslali na elektronske naslove najmanj petnajstih sošolcev. Tudi vsak posameznik je prejel anketni vprašalnik na svoj elektronski naslov in ga izpolnil ter oddal. V Google drive so pregledali odzive in v zavihku obrazec izbrali prikaži povzetek odgovorov, kjer so našli obdelane podatke. Primer prikazuje sodelovalno učenje znotraj oddelka in odgovornost posameznika, da opravi svoj del v celotnem procesu. Učenci so spoznali, kako nam lahko uporaba IKT tehnologije olajša delo, predvsem pa skrajša čas za doseganje istega cilja. Motivacija učencev je bila visoka, predvsem pri uporabi IKT. Obenem so drug drugemu pomagali in si svetovali.

Mojca Janžekovič, OŠ Toma Brejca, Kamnik

Z željo po uporabljanju pridobljenega znanja smo se razredni učitelji 5. razreda in učitelji geografije odločili za vertikalno povezovanje družbe in geografije. Tako povezovanje omogoča učencem pridobiti kompleksno znanje, ki ga lahko uporabijo v praktičnih okoliščinah. Ko učenec uči drugega učenca sam poglobi svoje znanje, da pa lahko razlaga snov sovrstniku mora vsebino dobro razumeti. Učence smo razdelili v pare, enega iz 5. in enega iz 9. razreda. Skupaj smo preživeli dve šolski uri, med katerima je preteklo mesec dni. Cilj prvega srečanja je bil ponavljanje in priklic že usvojene snovi. Pri tem so učenci 5. razredov učili učence iz 9. razredov, kaj vse bi že morali znati. Nato so učenci 9. razreda pri pouku geografije nadgrajevali vsebino. Po končani obravnavi je sledilo drugo srečanje, katerega cilj je bil, da učenci 9. razreda naučijo učence iz 5. razredov novo snov. V času skupnih ur so učenci uporabljali računalnike. Vsak par je dobil dokument z vprašanji, v katerega so zapisovali odgovore. V drugem srečanju so ponovno odprli svoj dokument in zapisali ali popravili odgovore, ki jih v prvem srečanju niso znali. Uporaba računalnika nam je omogočala popravljalanje odgovorov za nazaj, hitrejše in čitljivejše zapisovanje, shranitev odgovorov na enem mestu, reševanje spletnega preverjanja znanja in ankete.

Lilijana Petek, Prva gimnazija Maribor

V prispevku Kako učenec postane učitelj bom predstavila izbrane primere učnih ur, ki so jih izvedli učenci in tako poučevali drug drugega matematične vsebine. Učenci so uporabili e-učbenik za matematiko s pomočjo tablic, program Geogebra s pomočjo namiznih računalnikov in različne matematične aplikacije (Quick Graph, Free GraCalc, Math Solver) s pomočjo tablic. Učenci so prevzeli vlogo učitelja pri sodelovalnem učenju, ko so raziskovali matematične vsebine v skupinah. Najprej so se učenci razdelili v skupine, kjer je vsak učenec prevzel svojo vlogo. Nato so se učenci ponovno razvrstili v nove skupine tako, da so se združili vsi učenci z isto nalogo. Tako pomešani so matematične vsebine raziskovali z uporabo e-učbenika Vega 1 in različnih matematičnih aplikacij s pomočjo tablic. Prav vsi učenci so morali biti aktivni, saj so nato v svojih prvotnih skupinah, svoj del učne snovi razložili sošolcem. Tako se je vsak preizkusil v vlogi učitelja. Nadarjeni učenci so v okviru raziskovalne naloge raziskovali risanje geometrijskih objektov s pomočjo programa Geogebra. Svojo raziskovalno nalogo z naslovom Eulerjeva premica so predstavili vrstnikom. Najprej so sošolce naučili uporabljati program Geogebra v računalniški učilnici s pomočjo namiznih računalnikov. Nato so pripravili naloge, ki so jih učenci reševali, jih vodili in jim pomagali.

Katja Završnik, OŠ Vransko, Tabor

Če pogledamo v učbenik za geografijo v 6. razredu, lahko hitro opazimo, da v poglavju o vesolju najdemo le malo fotografij. Zaradi pomanjkljivega slikovnega gradiva v učbeniku si učenci težko predstavljajo zelo abstraktne pojme v zvezi z vesoljem. Prav zato sem se odločila, da skupaj z učenci izdelamo spletno stran, na kateri bo veliko slikovnega gradiva ter video posnetkov, ki jih bodo našli ne spletu in uporabili v svojih nalogah. Na ta način se bodo učenci poučili o snovi, ki je v letnem delovnem načrtu pri pouku geografije v 6. razredu. Drobce znanja bo povezal učni list, ki bo na koncu izdelane spletne strani učenca skozi vprašanja in naloge pripeljal do končne rešitve. V ta projekt sem vključila učence treh oddelkov. Z učenci 6. c-razreda smo pri urah geografije izdelali spletno stran, namenjeno spoznavanju vesolja in osončja, s pomočjo spletne googlove aplikacije Google Sites. Vsak učenec je sestavil delček v mozaiku skupne spletne strani. Skozi izdelovanje spletne strani so se učenci spoznali z izdelovanjem spletne strani, prav tako pa so se učili spletnega brskanja, iskali so namreč zanimive posnetke iz vesolja, fotografije, zanimiva dejstva. Ostala dva oddelka (6. a in b) pa sta to spletno stran preizkusila in tudi ocenila, kaj je na tej spletni strani dobro in kaj ne, oz. kaj bi bilo treba še popraviti za boljše razumevanje.

Romana Kolar , Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Tadej Kolar, OŠ Pod Goro, Slovenske Konjice

Avtorja prispevka sva se najprej spraševala, kako dijake/učence dodatno motivirati in kako snov predstaviti na drugačen, zanimivejši način in tako prišla do VOX konference in izvedbe skupnih učnih ur, na temo multimedijske predstavitve, razredov iz različnih šol – OŠ Pod goro Slovenske Konjice in ZGNL Ljubljana. S podrobnejšo pripravo sva ugotovila, da bova z njo rešila tudi marsikatere težave, probleme in strahove. Dijaki ZGNL imajo zaradi svojih specifičnih težav (gluhota, govorno jezikovne motnje in avtizem) velikokrat težave s komunikacijo, javnim nastopanjem, navezovanju stikov z drugimi….. Z VOX konferenco in omenjenim sodelovanjem so se te težave skoraj razblinile. Dijaki so postali samozavestnejši, z vsako dodatno uro je bilo opaziti napredek v komunikaciji. Zaradi razgibanega dela – anket, klepeta, pogovora, različnih mnenj so bili tako dijaki kot učenci zelo motivirani, kar je posledično prineslo tudi boljše učne rezultate. Prav tako so vsi začeli upoštevati osnovna pravila, kot je dvigovanje roke, v primeru, ko so želeli kaj povedati. Domače delo je bilo zelo dobro narejeno, saj je bil dogovor, da ga po želji predstavijo vrstnikom. Čeprav na začetku ni bilo velikega interesa po predstavitvi, se je kasneje izkazalo, da se je med njimi razvila tudi pozitivna tekmovalnost.

Bernardka Radej, Zavod Antona Martina Slomška, Škofijska gimnazija

V sklopu medpredmetne ekskurzije dijakov 3. letnikov v Italijo smo v letošnjem šolskem letu papirnate delovne zvezke z nalogami in vprašanji nadomestili s skupinskim tekmovanjem dijakov (z uporabo pametnih telefonov. Zanke in uganke, ki so se dotikale različnih področij (umetnost, matematika, zgodovina, geografija, arhitektura, orientacija, religija) in so od dijakov zahtevale uporabo predvsem različnih veščin (uporaba pametnih telefonov, različnih aplikacij, ki so na voljo za iOS in Android telefone, timsko delo, hitro prilagajanje situaciji na terenu, razmišljanje izven okvirjev in uporaba lastne domišljije ter iskanje različnih poti, ki nas pripeljejo do rešitve) in kompetenc (digitalne, interpersonalne, socialne, medkulturne), so nadomestile predvsem reprodukcijo slišanega in zapis v dnevnik ekskurzije. Dijake želimo spodbujati za samostojno odkrivanje informacij ter iskanjem odgovorov v timskem duhu, kjer vsak član ekipe prispeva svoje talente in pokaže svoje izvirne zamisli, kako lahko pridemo do rešitve ter pokazati, kako se dijaki veliko naučijo drug od drugega in koliko novih idej smo slišali od odkrivanju rešitev učitelji spremljevalci. Velika motiviranost dijakov (sami so priznali, da ne samo zaradi nagrad) je imela svoj izvor v drugačnem načinu dela, kjer smo jim dali možnost, da pridejo do odgovorov na svoj način z različnimi oblikami medsebojne in tehnološke pomoči.

Maja Kosmač Zamuda, ŠC Ljubljana, Gimnazija Antona Aškerca

V članku predstavljam aktivno sodelovanje učiteljev in dijakov Gimnazije Antona Aškerca v projektu Erasmus+, Strip Identity, kjer sodelujemo z dijaki in učitelji devetih držav. Na srečanju sodelujočih v projektu so dijaki pripravili svojo predstavitev Slovenije in njene kulture v PowerPointu. Sledilo je spoznavanje in učenje Pixtona, računalniškega programa v oblaku, ki omogoča izdelavo stripa. (na povezavi http://www.strip2id.eu/). Program Pixton for Schools (na povezavi http://www.pixton.com/schools/comic/m7x6vrck) omogoča pripravo spletnih učilnic za učitelja in v spletni učilnici v oblaku so dijaki izdelali strip. Ker je cilj projekta tudi iskanje kulturne identitete v literaturi, so dijaki raziskovali po spletu in v knjižnici pripovedke, ki, po njihovem mnenju, prikazujejo izročilo slovenskega naroda. Izbrani pripovedki Peter Klepec in Martin Krpan sta služili za predlogo scenarija za strip, ki so ga dijaki izdelali s Pixtonom. Program Pixton učitelju omogoča nadzorovanje poteka dela dijakov, komentiranje izbora likov, orodij, izmenjavo mnenj. Slabost programa je, da je samo do določene mere brezplačen, saj smo morali njegovo uporabo zakupiti za leto, da smo lahko strip tudi natisnili. Ker program omogoča uporabo lastnih fotografij, so dijaki slikali turistične znamenitosti Slovenije ter jih dodali v ozadje zgodbe o Petru Klepcu in Martinu Krpanu in bili še kreativnejši.