SIRikt 2015

27. – 29. 5. 2015

SIRikt 2015 - 27. – 29. 5. 2015

E-šolska torba: pridobljene izkušnje

Tomi Dolenc, Arnes

Projekt E-šolska torba je bil hkrati izziv in odločen korak v pravo smer, saj smo partnerji – ZRSŠ in Arnes – sočasno in strokovno usklajeno načrtovali ter razvijali e-vsebine in tudi e-storitve, hkrati pa skrbeli za zagotavljanje potrebne e-infrastrukture. Tak celovit pristop ustvarja okolje, v katerem lahko e-vsebine in e-storitve pri pouku res zaživijo. Med izvajanjem projekta smo se mnogo naučili; med drugim smo občutili ključno vlogo podpore in izobraževanja učiteljev, čemur bi veljalo nameniti več pozornosti. Prav tako se je izpostavila problematika varne rabe interneta in naprav; ne nazadnje pa smo postavljeni pred izziv, kako zagotoviti vzdržnost razvitega okolja, storitev in vsebin.

tomi-dolencTomi Dolenc se na Arnesu že od leta 1994 ukvarja predvsem s potrebami uporabnikov. Kot vodja komunikacije z uporabniki povezuje različne interesne skupine s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture ter se vključuje v mednarodne dejavnosti na tem področju. Sodeluje pri načrtovanju storitev ter podpornih in izobraževalnih dejavnosti Arnesa, posebno pozornost namenja projektom uvajanja IKT v izobraževanje. V prostem času je ljubitelj narave in sira – če je le mogoče, hkrati.

 

Uporabniki – gonilo razvoja portala in storitev SIO

Janko Harej, ŠCNG, Arnes

Prispevek predstavlja rezultate projekta E-šolska torba na področju storitev SIO. Predstavili bomo glavne novosti pri posameznih storitvah in vam razgrnili tudi nekaj podrobnosti, povezanih z njihovim razvojem. Kaj so bili naši glavni izzivi in kako smo jih reševali? Na kaj smo najbolj ponosni? Kaj nas čaka v prihodnosti?

janko-harejJanko Harej je univ. dipl. inž. računalništva in informatike. Zaposlen je na ŠC Nova Gorica kot srednje- in višješolski predavatelj. V okviru različnih projektov deluje na področju vključevanja in uporabe IKT v šolstvu. V projektu E-šolska torba je koordiniral razvoj storitev SIO.

Da nas električne šolske torbe ne bi preveč »tresle«

Damjan Ferlič, OŠ Franja Malgaja Šentjur

Predstavili vam bomo, kakšne aktivnosti izvajamo na šolah, da bi bila uporaba tehnologije čim bolj udobna in varna, ter kakšne prijeme, orodja in tehnične rešitve pri tem uporabljamo. Ker tehnologija žal uporabnikov ne more obvarovati pred vsemi nevarnostmi, ki na njih pretijo v digitalnem svetu, je treba vedno več pozornosti posvečati izobraževanju učencev, učiteljev in tudi staršev. Stvari ne želimo prepuščati naključjem, skušamo biti pozorni na vse pasti in težave, ki jih prinaša vedno večja uporaba digitalne tehnologije.

damjan-ferlicDamjan Ferlič je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Kot ROID že vseskozi dela na več osnovnih šolah, kjer skrbi za nemoteno delovanje celotne IKT-infrastrukture. Poleg tega skrbi za celo paleto IKT-storitev ter pomoč in izobraževanje uporabnikov. Zlasti ga zanimajo strežniki, omrežja in protokol IPv6. Ves čas tudi dejavno sodeluje z Arnesom na različnih področjih.

Varnejši splet v šolah! Avstrijski pristop k varnejšim spletnim vsebinam v učilnicah

Barbara Buchegger, Saferinternet.at

Avstrijski izobraževalni sistem nima posebnega urnika ali predmetov, pri katerih bi učence učili o spletni varnosti, odgovornem vedenju na spletu, avtorskih pravicah ipd., zato ni nobenega jamstva, da so učenci v šoli v stiku s tovrstno tematiko. Portal Saferinternet.at je predstavil vrsto ukrepov, s katerimi bi dosegli ta namen: brezplačno izobraževalno gradivo za učitelje, izobraževanja v šolah (zlasti »Saferinternet.at – Cepljenje«), izobraževanja za učitelje in ravnatelje. S takimi ukrepi je bilo samo v letih 2013 in 2014 mogoče doseči kar 14 tisoč študentov in učiteljev. Na predavanju bo predstavljen avstrijski pristop in nekaj preprostih dejavnosti za v učilnice, namenjenih različnim starostnim skupinam.

Barbara Buchegger je pedagoški vodja portala Saferinternet.at. Razvija učne načrte, učna gradiva in kot članica avstrijske izobraževalne skupine dela kot predavateljica v šolah. Je strokovnjakinja za skupinsko e-učenje in svetovanje v večjih skupinah.

Interaktivni tridimenzionalni modeli kot pomoč pri učenju otrok s posebnimi potrebami

Martina Kolar, OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice

Corinth Classroom je aplikacija, ki jo je razvil Corinth. Vsebuje lepe in zelo jasne trodimenzionalne interaktivne modele z različnih področij: biologija človeka, biologija živali, biologija rastlin ter geologija. Na osnovni šoli, kjer sem zaposlena, sodelujemo v projetku uvajanja aplikacije v šolah (Classroom Pilot). Učenci si lahko s pomočjo uporabe računalnika ali interaktivne table ogledujejo trodimenzionalne modele človeškega telesa, npr. srca, pljuč, … Modele lahko povečujejo in jih obračajo, ter si jih tako ogledajo z različnih perspektiv. Aplikacija omogoča tudi, da trodimenzionalno sliko, npr. srca projecirajo na svoje telo. Sama sem aplikacijo uporabila pri poučevanju naravoslovja v 4. razredu posebnega programa z nižjim izobrazbenim standardom, pri enoti Človeško telo . Učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju si s pomočjo konkretizacije npr. notranjih organov le te veliko lažje predstavljajo ter si jih zato bolje zapomnijo. Učenje poteka skozi igro, medsebojno komunikacijo in preko različnih senzornih poti.

Uporaba humanoidnega robota pri poučevanju nepravilnih angleških glagolov

Boštjan Resinovič, Šolski center Celje

Informacijsko tehnologijo v izobraževanju uporabljamo v različne namene: za večjo nazornost in zanimivost, poenostavitev postopkov, dvig produktivnosti in/ali motivacije, zmanjšanje napora, … . Prispevek prikazuje uporabo humanoidnega robota Nao z namenom dviga motivacije in pozornosti dijakov ter posledično boljšega učinka pri spoznavanju nove snovi in njenem utrjevanju. Za demonstracijo možnosti, ki jih ponuja uporaba humanoidnega robota, je bila izbrana klasična tema poučevanja tujih jezikov: nepravilni angleški glagoli. V ta namen je bil napisan program, s katerim zna robot prepoznati katero koli od oblik nepravilnega glagola in povedati vse tri, črkovati vse oblike, predvajati vnaprej posnet »rap« o nepravilnih glagolih ali pa ga samostojno recitirati, ali pa »rap« prekiniti po povedanem nedoločniku in počakati, da dijaki povejo preostali dve obliki. Program na robotu na ta način omogoča tako uvajanje nove snovi in njeno utrjevanje kot tudi ocenjevanje, hkrati pa prikazuje, kako se lahko učitelji različnih strok učimo drug od drugega in nato ustvarjamo nove izobraževalne produkte, v tem primeru robota, od katerega se lahko učijo dijaki.

Timsko delo v oblaku

Vesna Kolenc Potočnik, Bogdan Škof, DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor

V magistrskem študiju na DOBA Fakulteti, kjer poteka študij v celoti online, se soočamo z vrsto izzivov, kako omogočiti timsko delo na daljavo in zagotoviti kakovost takega timskega dela. Delo študentov poteka preko sinhrone in asinhrone komunikacije. Na tem mestu se bomo osredotočili na izziv izvedbe timskih vaj na virtualnem srečanju z učiteljem, ki smo ga rešili z vključitvijo dodatnih orodij, ki jih poleg orodij v virtualnem učnem okolju Blackboard (forum, blog, wiki, opravila, izmenjava datotek), nudita okolji Blackboard Collaborate in Microsoft Office 365. Okolje Blackboard Collaborate predstavlja virtualno učilnico, ki omogoča vizualno, govorno in pisno komunikacijo med učiteljem in študenti v timu. Učitelj lahko študente razporedi (ali pa se razporedijo sami) v posamezne virtualne sobe, kjer komunicirajo v timih, učitelj pa se lahko sprehaja med timi in spremlja njihovo delo, jim svetuje ter odgovarja na vprašanja. Študenti svoje izdelke oblikujejo v dokumentih, ki so shranjeni v oblaku (OneDrive) in jih lahko vsi hkrati urejajo v Office Online orodjih (Word, Excel, OneNote). Po opravljenem delu lahko učitelj vrne vse študente v glavno virtualno učilnico, kjer lahko predstavijo svoje izdelke vsem timom. Z uvedbo in integracijo novih orodji, ki omogočajo večjo učinkovitost (časa), boljšo komunikacijo in možnost oblikovanja in urejanja besedil, smo tako omogočili večjo kakovost virtualnega timskega dela.

IKT pomoč pri vrednotenju in spremljanju učenčeve uspešnosti

Simon Dražič, OŠ Šmarje pri Kopru

Informacijsko komunikacijska tehnologija nam lahko olajša in pohitri pridobivanje povratne informacije o znanju oz. razumevanju naših učencev/dijakov. Zato potrebujemo orodje, ki je zastonj, enostavno za uporabo in z veliko dodatnimi možnostmi. Predstavljeno orodje je zasnoval učitelj in ustreza gornjim kriterijem. Z njim bomo lahko hitreje vrednotili naloge, preverjanja, kvize, teste,… Googlove storitev Drive že uporablja veliko učiteljev, pa tudi učencev in dijakov. Z dodatkom za googlove preglednice Flubaroo in vprašalnikom, ki ga sestavimo v googlovih obrazcih tako hitro a. pregledamo rezultate vsakega posameznega učenca/dijaka in b. ugotovimo, kdo izmed njih potrebuje dodatno pomoč. c. Dobimo povprečno oceno vsakega vprašanja in d. histogram z razporeditvijo rezultatov. e. Odkrijemo vprašanje ali nalogo, s katero so imeli učenci največ težav (oz. je bila prelahka) in f. učencem pošljeno elektronsko pošto z njihovim dosežkom in po želji tudi z dodatnim sporočilom za celotno skupino ali posameznega učenca. Poleg omenjene analize rezultatov, ki jo lahko uporabimo za izboljšanje svojega dela in rezultatov učencev je pomembno, da (za razliko od večine ostalih učnih okolij) lahko kvize za preverjanje znanja sestavljajo tudi učenci: sami ali sodelovalno in se tako aktivneje vključijo v učni proces, se učijo drug od drugega… Orodje je primerno tudi za mlajše učence, saj prijava ni potrebna.

Uvajanje elementov formativnega spremljanja z digitalnimi orodji

Marjeta Borstner, ZRSŠ, Nataša Kralj, Prva gimnazija Maribor, Suzana Ramšak, ZRSŠ

V prispevku bomo predstavili uvajanje elementov formativnega spremljanja v procese pouka tujih jezikov na gimnazijah in v osnovnih šolah. Za formativno spremljanje je značilno, da poteka s pomočjo številnih orodij, s katerimi učitelj zbira dokazila o poteku procesov učenja učencev, preverja njihovo razumevanje in napredek. Formativno spremljanje je tudi proces, ki spodbuja interaktivno sodelovanje med učitelji in učenci, med učenci samimi in hkrati vodi učitelja pri prilagajanju ter nadgrajevanju pristopov v poučevanju v skladu z učenčevimi potrebami. V prispevku bomo na primerih dobre prakse predstavili uporabo digitalnih orodij v različnih fazah procesa pouka, od ugotavljanja predznanja (Clickers, Poll Anywhere), skupnega načrtovanja ciljev pouka (spletne učilnice, Wiki), spodbujanje vrstniškega sodelovanja (Google Docs, spletne ankete, Padlet) in komentiranje ter evalviranje učnih procesov s strani učiteljev in učencev. Za usmerjanje in samoregulacijo procesov učenja učencev bomo prikazali uporabo e-listovnika v spletni aplikaciji Mahara, pri čemer se bomo osredotočili na vsebinski zavihek Moje učenje, ki učencem omogoča, da v dinamičnem učnem spletnem okolju svoje učenje načrtujejo, ga ob sprotnih povratnih informacijah učitelja in vrstnikov izboljšujejo ter ga vrednotijo. Uporaba digitalnih orodij je pokazala povečano motivacijo učencev za aktivno sodelovanje pri pouku in odgovornost do znanja ter procesov učenja, hkrati pa olajšala zbiranje dokazil o poteku procesa učenja učencev ter omogočila preverjanje razumevanja oz. evalvacijo učnih procesov na bolj transparenten in dostopen način.

Elektronska pripomočka za pomoč učencem s težavami pri branju in pisanju

Gregor Skumavc, OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice

Delež učencev, ki imajo težave pri branju in pisanju se v zadnjih letih vztrajno povečuje. Disleksija se kot vodilna težava na področju branja in pisanja omenja na vseh nivojih šolanja kot tudi v odrasli dobi. Kljub vedno večim potem pridobivanja znanja (e-učbeniki, multimedijski viri ipd.), učenje preko branja in izdelava zapiskov še vedno predstavljata pretežni del izobraževalnega procesa. Ker je uporaba računalnika dandanes samoumevna v obdobju šolanja, imajo učenci s težavami branja na voljo enostaven pripomoček, ki jim lahko znatno olajša branje na zaslonu računalnika. Predstavili bomo delovanje programa T-bar, ki nadomešča bralno ravnilce za uporabo na zaslonu. Z njim učenci lahko zmanjšajo kontrast med podlago in besedilom in si poenostavijo sledenje besedilu v kateremkoli programu. V drugem delu bomo predstavili didaktične možnosti uporabe pametnega pisala za urejanje zapiskov ter izdelavo pencastov, s katerimi učitelji lahko konkretno pojasnjujejo reševanje matematičnih postopkov, urejanje formul ipd. Z uporabo pametnega pisala učenci (ob predhodnem soglasju učiteljev) lahko posnamejo razlago, s čimer ne zamudijo ničesar, posnetek pa si lahko neštetokrat ponovno predvajajo.