Simona Jan, OŠ Vransko Tabor

V letošnjem šolskem letu smo se na naši šoli odločili, da bomo izvedli tekmovanje iz znanja naravoslovja Kresnička. Tekmovanje je razpisala DMFA Slovenije. Bistveni del tekmovanja so eksperimenti, ki jih lahko učenci izvedejo doma ali v šoli. Navodila za objavo poskusov so objavljena na spletni strani: https://www.dmfa.si/NaOS/Razpis.html. Učence, ki jih zanimajo naravoslovne vsebine, sem pri dodatnem pouku seznanila s tekmovanjem. Njihov prvi izziv je bil, da se pripravijo na demonstracijo posameznega poskusa v šoli. Za izvedbo so se javile tri učenke. Dogovorili smo se, da bomo izvedbo poskusa tudi posneli s pomočjo pametnih telefonov. Posnetke poskusov smo objavili na spletni strani naše šole. Posnetki so bili v pomoč ostalim učencem, ko so izvajali poskuse doma ali v oddelku podaljšanega bivanja. Primerjali so ugotovitve in jih zapisali. S pomočjo tega so pri dodatnem pouku vrednotili, kateri poskus je dobro uspel in kaj bi bilo potrebno še spremeniti. Pri tem so navajali konkretne primere izboljšav. Poročali so, kje so imeli težave in kaj so na novo spoznali. Preko spleta so iskali strokovne razlage za posamezne poskuse in s tem pridobili še dodatna naravoslovna znanja. Cilj je bil dosežen; s posnetkom lahko vrednotimo sebe in druge, s tem pa pridobimo tudi nova znanja.

Mojca Hojski Tkavc, OŠ Blanca

Za razvoj družbe je hkrati potrebno razvijanje e-kompetenc kot tudi sodelovalno učenje in krepitev medosebnih odnosov. V ta namen smo z učenci ustanovili Google+ skupnost, kjer se učenci obveščajo o domačih nalogah in si pomagajo pri reševanju le teh. Lahko bi rekli, da izvajajo e-tutorstvo, torej se učijo drug od drugega, hkrati pa se krepijo naši medosebni odnosi, saj kljub temu, da gre za učenje in pomoč, učenci tega ne doživljajo kot šolsko obvezo, temveč sproščeno debato oziroma jim je to toliko bolj zanimivo, saj se dogaja v okolju, ki jim je blizu, in sicer na medmrežju. Z analizo filmčkov, objavljenih na strani safe.si (ovce.sk), smo se dotaknili še ene pomembne teme pri razvoju te naše e-družbe, in sicer nevarnosti in pasti na spletu. V izmenjavi mnenj in pri podajanju naših dosedanjih izkušenj smo se učili tudi drug od drugega. Učence sem seznanila s svojim videnjem, imeli smo konstruktivno debato, sami pa so mi omogočili vpogled v njihovo razmišljanje, seznanili so me z novimi spletnimi stranmi kot na primer Ask.fm, naučili, zakaj označevati nekaj s +1 v skupnosti Google+ in podobno. Vsak dan se torej kaj novega naučimo drug od drugega in tako še naprej bogatimo in sestavljamo naš mozaik sodobne družbe.

Anita Smole, Sonja Strgar, OŠ Vide Pregarc, Ljubljana

V prispevku predstavljava spletno stran IKT-vikenda, ki sva jo predhodno ustvarili učiteljici, naredili okvirno strukturo in dodelili vloge za urejanje, potem pa je skrbništvo spletne strani prevzela ekipa učencev – novinarji (učenci 5. razreda, ki so se prejšnje šolsko leto na to vlogo pripravljali na interesni dejavnosti Ustvarjamo z IKT) in skrbnik (učenec 8. razreda, ki je za to potrebno znanje pridobival pri izbirnem predmetu Računalniška omrežja). Vsak učenec novinar je imel svoj fotoaparat in prenosnik. Posamezni član ekipe je dogajanje med vikendom fotografiral in snemal ter tako pripravljal potrebno gradivo za pripravo prispevkov za objavo na spletni strani, izdelavo Prezi/PPT predstavitev za posamezne dejavnosti in za izdelavo filma v Windows Live Movie Makerju s celostnim prikazom dejavnosti vikenda. Skrbnik spletne strani je preko svojega prenosnika in preko svojega uporabniškega računa skrbel za objavo pripravljenega na spletu. Za merila uspešnosti smo si pred začetkom določili preglednost spletne strani, aktualnost objav, število obiskov spletne strani med vikendom, odziv staršev, učencev, sodelavcev, dobri odnosi med deležniki, novo znanje. Ugotavljava, da smo s transakcijsko zastavljenimi dejavnosti, pri katerih smo posamezniki dobili celovito izkušnjo, in množico smiselnih in koristnih interakcij med udeleženci prispevali k spontanemu učenju. Zaradi kritičnega pristopa smo smiselno in učinkovito izkoristili prednosti, ki jih ponuja uporaba IKT-tehnologije.

Brigita Ornik, I. OŠ Celje

Sedmošolci in učitelji TJA, TIT, RAČ, MAT, LVZ v timskem delu / sodelovalnem učenju spoznamo in razvijamo vse kompetence na avtentičen način. Izbrani spletni viri in aplikacija nudijo individualizacijo, diferenciacijo in osebno rast. Različne oblike dela (dvojice, skupine) lahko prehajajo z ene v drugo obliko kar med procesom učenja. Vrstniško / lastno vrednotenje (npr. EJL) doseženih ciljev je motivacijsko. Sedmošolci znanje utrdijo, dosegajo višje cilje z uporabo tehnologij. Razvijajo matematične kompetence z uporabo koordinatnega sistema za premikanje domišljijske figure, spretnost vzporednega programiranja in načrtovanja, orientacijo v 2d prostoru, občutek za časovnico ter nadgradijo komunikacijske vloge opisa poti v domišljijskem mestu (Scratch). Učenec z izdelavo estetskega izdelka, lastnih zamisli razvija spretnosti (žaganje, vrtanje, brušenje) mehanske (umetne snovi) in toplotne obdelave (termoplasti). Vožnja avtomobilčka po lastnih zemljevidih dviguje zavest varovanja okolja, medkulturnost, samozavest in pripomore k boljšemu prepoznavanju šolske okolice in prometni varnosti. Organizacijsko-vsebinski dokument je osnova za samoevalvacijo in predloge spremembe za nadgradnjo dneva dejavnosti. V prihodnje lahko v fazi načrtovanja vključimo še učence. Prispevajo posamezne spletne vire in aplikacije. Pogovore posnamemo in vrednotimo z samoocenjevalnimi lestvicami. Vnaprej načrtujemo ocenjevanje pri nosilnih predmetih. Učenci z DSP lažje dosegajo zastavljene cilje.

Monika Kovačič,  I. OŠ Žalec

Pri pouku opažam, da je učence vedno težje spodbuditi, da bi za domače branje z zanimanjem prebrali klasična dela slovenskega leposlovja (npr. Cankarjeve, Tavčarjeve, Vorančeve črtice). Zato sem razmišljala, kako bi učencem ta dela leposlovja približala, da bi jih (pre)brali in da bi bila obravnava domačega branja učinkovita ter konstruktivna. Poskusila sem z domačim branjem v e-okolju, ker jim je uporaba sodobne tehnologije blizu, ker jo radi uporabljajo, ker se jim zdi vse, kar je povezano z njeno uporabo, zanimivo, jih pritegne. S tem namenom sem pripravila spletno učilnico za učence 9. razreda, v kateri so povezave do prosto dostopnih elektronskih knjig (E-knjiga.si), do katerih so učenci dostopali in jih prebrali. Tudi obravnava domačega branja je bila zastavljena v e-učilnici, z manj običajnimi nalogami, pri katerih so izmenjevali mnenja pred in med branjem ter po njem. Oblikovali so skupni dnevnik branja, pripraviti pa so morali tudi (e-)gradivo za zaključno obravnavo v šoli. V šoli smo pregledali opravljeno delo, pri tem pa ni bila v ospredju učiteljeva povratna informacija ob preverjanju prebranega, ampak učenčeva, saj so s sodelovalnim učenjem v e-okolju aktivno soustvarjali učno okolje in gradivo. Šlo je za kombinacijo samostojnega sodelovalnega dela (učenja učencev od učencev/s pomočjo učencev) s podporo IKT.

Živa Škrinjar, OŠ Šmartno pod Šmarno Goro

Z učenci 4. razreda naše šole smo vključeni v projekt E-šolska torba. Pri pouku uporabljamo tablice ter e-storitve. Tokrat smo tablice vključili v projektno delo pri glasbi S tablico v Opero. Cilj projekta je bil, da so učenci s pomočjo tablic spoznali kaj je opera, katere so njene značilnosti, spoznali slovensko operno delo, si izbrali primerne posnetke za duet, arijo, zborovsko petje. Poiskati so morali razlago za libreto ter povzeti Gorenjskega slavčka. Pomembno je bilo, da so informacije s spleta preverili, niso posredovali svojih osebnih podatkov in pravilno navajali vire. Pri delu je bilo, razen tehničnih težav, za njih najtežje kritično presojanje, navajanje virov in določanje bistva. Njihove ugotovitve so nato s plakatom ali ppt predstavitvijo predstavili sošolcem v razredu. Ob predstavitvi so s pomočjo aplikacije klavirja zaigrali del melodije iz Gorenjskega slavčka. Pri tej nalogi so si lahko med seboj izbrali sošolce, ki poznajo notni zapis ter igrajo na kakšen inštrument. Po njihovi izbiri so lahko nato instrumentalni del dopolnili še z igranjem na druga glasbila. Naučila sem se, da so nam samoumevni kliki in iskanje po spletu za njih vseeno še zelo zahtevni. Hitro so se učili drug od drugega in si pri delu pomagali s pridobljenimi izkušnjami.

Božena Rudolf, Gimnazija Jurija Vege, Idrija

Namen moje predstavitve je pokazati, kako lahko storitev Google Drive uporabimo tudi pri pouku. Prikazati želim nekaj primerov uporabe te storitve. S pomočjo Driv-a lahko dijaki sestavljajo ali rešujejo različne naloge. Prednost Driva je, da lahko dijaki istočasno oblikujejo določen dokument. Ko opazujejo, kaj drugi delajo, jih to spodbudi in motivira za njihovo delo obenem pa se na ta način porodi veliko idej. Ko dijaki sami sestavljajo naloge za določeno snov, morajo to snov ozavestiti in razmisliti o uporabnosti le-te. Zato je ta način odličen za sestavljanje nalog za preverjanje znanja pred testom. Ta način dela spodbuja in razvija delitev idej, omogoča pa tudi komentiranje dela in idej drugih in je odlično orodje za souporabo. Dijaki se učijo drug od drugega, prav tako pa se tudi učitelj lahko uči od dijakov, saj je njihov način razmišljanja drugačen in posledično tudi ideje. Ta storitev učitelju omogoča pregled nad delom dijakov. Poleg tega pa lahko ob koncu aktivnosti s pomočjo ankete merimo dijakovo uspešnost in dosežke. Drive pa lahko uporabimo tudi za reševanje nalog po skupinah. Posamezni dijaki ali skupine morajo rešiti določene naloge, na koncu pa drug drugemu kratko poročajo. Na ta način imajo na koncu dela vsi dijaki takoj rezultate tudi drugih skupin in rezultatov oz. rešitev ni potrebno prepisovati oz. pošiljati.

Aljoša Kancler, Prva gimnazija Maribor

Z razširjeno uporabo tabličnih računalnikov se tudi v pouk fizike vpeljuje vse več spletnih aplikacij. Dijaki so vešči iskanja novih stvari, zato z dijakovo pomočjo učitelj spoznava nove širine uporabe. V slovenskem jeziku je aplikacij za poučevanje fizike razmeroma malo, prav tako ni na voljo e-učbenika za pouk fizike v gimnaziji, kar otežuje sodobno poučevanje. Z dijaki skupaj odkrivamo uporabne aplikacije za pouk fizike. Pri tem smo prišli do odkritja, ki so mi ga v osnovi predstavili dijaki. Torej na kak način uporabiti tuje spletne aplikacije tudi v slovenskem jeziku. To dijakom omogoča lažje razumevanje simuliranih eksperimentov. Seveda pa lahko takšno rešitev uporabimo tudi na drugačen način. Namreč na Prvo gimnazijo prihaja vedno več dijakov iz tujih držav (Rusija, Belorusija, BiH, Italija), ki jim jezikovna bariera predstavlja težave pri razumevanju snovi. S takšno rešitvijo lahko tujejezičen dijak na naši gimnaziji uporabi isto e-gradivo, ki pa ga lahko uporablja v njemu dokaj razumljivem jeziku. Verjamem, da se ostali učitelji srečujejo s podobnimi težavami, ki sem jih navedel in je lahko poznavanje takšnega načina uporabe zanimivo tudi za druge učitelje. Vse to bodo lahko spoznali v okviru prispevka na Sejmu DajDam.

Rosana Dular, OŠ Dolenjske Toplice

Kako motivirati učence za učenje in delo v šoli, je pogosto vprašanje, ki si ga postavljamo učitelji. To vprašanje me je pripeljalo do iskanja novih vsebin in pristopov z uporabo IKT tehnologije pri izvajanju pouka. Kot novost smo uvedli nov dan dejavnosti z naslovom Risanka. Pri izdelavi risanke ali animacije delo poteka medpredmetno, ker tema povezuje različna področja in omogoča celostno dojemanje. Spoznali smo pot od ideje do izdelka. Učenci so si ogledali in spoznali postopek nastajanja risanke, izbrali so ideje za svoje animacije, oblikovali okvirni scenarij, izdelali sceno in animirane like. Animacije smo posneli in z montažo izdelali končni izdelek. Končni izdelek je zahteval uporabo različnega orodja, pripomočkov(aplikacija Stop Motion, Movie Maker) , IKT naprav(tablični računalnik, pametni telefon) in materialov. Pri delu so bili učenci maksimalno učno aktivni in motivirani. Učenci so pri delu pokazali kreativnost, nasuli veliko svojih idej in zelo kvalitetno timsko sodelovali. S takšno obliko dela smo dosegli višji nivo učenja in spodbudili ustvarjalnost. Učenci so spoznali kako lahko multifunkcijske naprave uporabimo za potrebe učenja. Z uporabo IKT tehnologije želimo povečati aktivnost učencev v izobraževalnem procesu in izboljšati njihovo motivacijo, kar nam je tokrat uspelo.

Klavdija Hrastovec, Vrtec Črnuče

Vedno več komunikacije v vsakdanjem in hitrem tempu življenja poteka ob pomoči različnih telekomunikacijskih naprav in povezav. Tudi delo v vrtcu se vedno bolj prepleta s sodobnimi tehnologijami, ki postajajo pripomoček pri izvajanju posameznih dejavnosti. V naši skupini pa smo se seznanili z uporabo brezplačnega internetnega telefonskega omrežja Skype, ki nam je v veliko pomoč pri video pogovorih z našo prijateljico, ki se je lani poleti preselila v London. Otroci so spremljali celoten potek priprave prostora in opreme pred video pogovorom. Ob vzpostavitvi povezave in ko so na zaslonu računalnika zagledali naš prijateljico, je bilo najprej slišati le vzklike veselja, videli pa smo nekoliko zadržano deklico, ki je tudi že zrasla in med odsotnostjo dopolnila 5 let. Pogovor je potekal sproščeno, otroke je najbolj zanimalo kako je praznovala rojstni dan, kako se počuti v Londonu, kako se pogovarja in kako je ime prijateljem v šoli. Zapela nam je nekaj pesmi v angleščini in razložila njihov pomen. Spoznali smo posebnosti njenega življenja v Londonu, mi pa smo ji predstavili naše dogodivščine. Po pogovoru so bili otroci polni najrazličnejših vtisov. Mi smo strnili vtise video pogovora v stavek: »London je tako daleč, mi pa smo prijateljico videli in slišali, kot da je čisto blizu nas.«