Emica Škrinjar,  OŠ Selnica ob Dravi

Naša šola je že drugo leto vključena v e-projekt, kjer uporabljamo iPade. Ugotavljamo, da se zgodovina ponavlja. Pred približno sto petdesetimi leti je izšel članek F. Stergarja o šolskih tablicah in njihovem namenu, uporabi, materialni sestavi in tudi ceni. S tem projektom smo dobili priložnost uporabljati sodobne tablice pri pouku. Učenci so primerjali tablice izpred sto petdeset let z današnjimi. Še posebej sta nas zanimali uporabi pri pouku zgodovine, kjer smo si izbrali temo miselnih vzorcev, in pri geografiji, kjer smo se posvetili rabi zemljevidov in slikovnega gradiva pri pouku. Pri delu smo uporabljali našo spletno učilnico. Pri zgodovini smo oblikovali miselne vzorce na klasičnih in sodobnih tablicah, ugotavljali smo razlike in jih ovrednotili. Učenci morajo znati miselne vzorce razložiti sošolcem, učiteljem in opazovalcem pouka. Tako se naučijo nastopanja pred publiko. Pri geografiji smo slikovno gradivo in zemljevide uporabljali v vseh komponentah učne ure. Predstavitev temelji na prikazu konkretnih primerov pouka. Spremljali smo delo in preverjali doseganje učnih ciljev ter usvajanja digitalne pismenosti. Evalvirali smo posamezne ure in prišli do različnih zaključkov. Med učenci sedmih razredov smo izvedli še anketo, kjer so izrazili svoje mnenje o uporabi sodobnih tablic. Zmogljivost zgodovinskih in današnjih tablic je odvisna od spretnosti in sposobnosti uporabnikov.

Sabina Grabar, OŠ Martina Konšaka, Maribor

Sodelovalno učenje, prebiranje spletnih strani, uporaba slovarjev v elektronski obliki, kritično mišljenje, bralne učne strategije, spletna učilnica – oblike dela, ki sem jih vključila, ko sem z osmošolci obravnavala Prešernovo pesem Apel in čevljar. Učenci so delali v dvojicah, navodila za delo pa so dobili v spletni učilnici. Najprej so si na spletnih straneh (dane povezave) prebrali o Jerneju Kopitarju in tako spoznali ozadje nastanka pesmi. S primerjalno matriko so primerjali Prešernov in Kopitarjev pogled na jezik in literaturo. S pomočjo slovarjev v elektronski obliki so pojasnili neznane besede, ki so jih zasledili v pesmi. Po drugem branju so pesem analizirali tako, da je pol razreda pesem razčlenila vsebinsko, druga polovica pa jezikovno in oblikovno. Nato se je učenec iz prve skupine povezal z učencem iz druge skupine. Drug drugemu sta predstavila svoje delo in se tako seznanila z vsemi prvinami interpretacije. Sledilo je kritično razmišljanje. Učenci so na forumu spregovorili o aktualizaciji sporočila pesmi. Na koncu so se preizkusili v ustvarjalnem delu. Z odzadnjim slovarjem v elektronski obliki so si pomagali pri iskanju rim in pisali pesmi o Prešernu. Refleksija je pokazala, da so učenci kot aktivni udeleženci pouka z uporabo sodobne tehnologije in s sodelovalnim delom realizirali načrtovane cilje.

Karmen Posedel Golob, II. OŠ Žalec

Sem učiteljica v posebnem programu. V ta program so vključeni učenci z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Kot učiteljica v tem programu se zavedam, da je eden izmed najpomembnejših ciljev, ki ga moramo uresničiti, pripraviti učence na čimbolj samostojno življenje. Od tega je v veliki meri odvisna kvaliteta njihovih življenj v prihodnosti. V prispevku želim pokazati, kako ob podpori IKT-ja zagotavljam učencem, da se učijo drug od drugega. Osebe z zmerno in težjo motnjo potrebujejo nazorna slikovno podprta navodila in večkratno utrjevanje. Učenci so pri urjenju veščin in spretnosti uspešnejši, če imajo na voljo nazorne demonstracije in večkratne ponovitve. Ta ugotovitev mi je porodila idejo, da bi sposobnejši učenci naredili posnetke vsakodnevnih opravil z mobilnim telefonom, ki bi jih nato delili/objavili na spletni strani šole. Posnetke bi nato uporabljali in večkrat predvajali in se ob njih učili, urili manj sposobni učenci. Pri tem uporabljamo mobilne telefone, arnesovo spletno stran: video.arnes.si, spletno stran naše šole in računalnike. Na spletni strani šole je kotiček, kamor nalagamo posnetke. Učenci ne znajo brati, zato jim bodo pomagali nazorni posnetki sošolcev s posnetimi verbalnimi navodili. Kakšen je vpliv uporabe posnetkov na samostojnost učencev v domačem okolju sem merila z anketo, ki sem jo naslovila na starše učencev. Uporaba IKT učiteljem omogoča, da učencem dejavnosti prikažemo bolj konkretno oziroma nazorno. Učenci so razvili nove veščine pri uporabi IKT, njihovo znanje pa je bilo pridobljeno preko učenja drug od drugega in timskega dela. Tudi učenci so bili s potekom dela zadovoljni ter ponosni na nastanek njihovih posnetkov.