Sinergija e-projektov ali učimo se drug od drugega
Gosti:
Amela Sambolić Beganović, ZRSŠ, Simona Granfol, GJP, Maja Vičič, ZAMS in Dragana Kupres, CARNET, Hrvaška, Janko Harej, ŠC Nova gorica
Moderatorki:
Anita Poberžnik in Andreja Bačnik, ZRSŠ
Iztočnice gostov
Amela Sambolić Beganović, ZRSŠ
Na ZRSŠ so v zadnjih dveh letih istočasno potekalo pet e-projektov: E-učbeniki s poudarkom na naravoslovnih predmetih, Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja, Eufolio, Ustvarjalni razred in e-Šolska torba. Število pedagoških svetovalcev na ZRSŠ-ju je končno in ob tako velikem številu projektov je razumljivo, da so nekateri (beri skoraj vsi) svetovalci bili vključeni v razvojno delo vseh omenjenih e-projektov. Ob tem dejstvu je razumljivo, da je sinergija med e-projekti bila edina logična rešitev, ki je zagotavljala kakovostno pripravljene in izvedene aktivnosti v povezavi s cilji in pričakovanimi rezultati e-projektov. Med mnogimi aktivnostmi, ki so potekale v e-projektih bom predstavila pripravo in izvedbo 4 e-delavnic, ki so nastale kot rezultat sinergije med e-projekti.
Simona Granfol, Gimnazija Jožeta Plečnika
Projekt Creative Classroom koordinira European Schoolnet in povezuje delo partnerjev iz Avstrije, Belgije, Češke, Italije, Litve, Portugalske, Slovenije in Velike Britanije. Spremljavo in evalvacijo udeleženih šol ter evalvacijo inovativnih praks je vodila in izvajala Univerza Wolverhampton iz Velike Britanije.
Projekt je spodbujal inovativnost na različnih nivojih organizacije, izvajanja in razvijanja pedagoške prakse. Inovativno je bilo sodelovanje učiteljev, predstavnikov industrije, ki so ponudili v uporabo posamezno strojno in programsko opremo za testiranje in uporabo, in predstavnikov nacionalnih izobraževalnih inštitucij, ki načrtujejo uvajanje IKT v izobraževalni sistem.
V projektnih timih, ki so bili sestavljeni iz učiteljev različnih držav in šol, smo razvijali pedagoške scenarije in inovativne prakse na področju projektnosodelovalnega dela, individualizacije poučevanja, flipped poučevanja in učenja z ustvarjanjem gradiv.
Učenci so pri izvajanju posameznih učnih dejavnosti razvijali kompetence 21. stoletja, učitelji so jih vključevali v proces načrtovanja učnih dejavnosti in (samo)evalvacijo učnih dosežkov, da bi prevzeli (so)odgovornost za svoje učenje in dosežke.
V projektu smo se poglobili v proces učenja učenja in kako načrtovati in izvajati pedagoški proces, da le-ta učence čim bolj podpira. Pri razvijanju in raziskovanju inovativnih pedagoških praks smo se učitelji poskušali odmakniti od ustaljenih vzorcev poučevanja in s pomočjo novih medijev odkrivati nove načine in poglede na učenje.
Maja Vićič Karbonja, ZAMS
Ena izmed pomembnejših kompetenc 21. stoletja je sodelovanje. V šoli mu včasih še zmeraj rečemo goljufanje pri ocenjevanju, učitelji pa nadvse ljubimo svoje avtorsko delo in ga le redko delimo z drugimi. No, včasih je bilo tako. Sodelujoči v e-projektih se zavedamo, da več glav več ve, zato smo v staknili glave ter se učili drug od drugega, razmišljali, kaj so v šolah primeri obetavne rabe in skupaj pripravili nekaj usposabljanj za učitelje. Nastali so kriteriji po katerih lahko učitelji samovrednotijo zasnovo svojih učnih ur in obrazec za zapis priprave, ki učitelje usmerja k premišljeni rabi IKT v različnih fazah pouka in povezovanju aktivnosti dijakov z zastavljenimi cilji.
Dragana Kupres, CARNET
CARNet že vrsto let izvaja projekte na področju izobraževanja in tehnologije tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Črpanje strukturnih skladov Evropske unije na Hrvaškem prvič odpira možnost financiranja velikih, finančno in organizacijsko zahtevnih projektov. Nekatera vprašanja, ki se pri tem odpirajo, so povezana z uvrščanjem takih projektov, omogočanjem kapacitet za njihovo izpeljavo, načinom evalvacije in trajnosti projektnih rezultatov.
Širjenje obsega pilotnih projektov na nacionalno raven poleg povečanja finančnih sredstev implicira tudi širjenje organizacijskih kapacitet in spremembe v načinu organizacije poslovanja. V katerem trenutku korist strukturnih projektov postane večja od vložka v njihovo administracijo in upravljanje? Ali imamo kapacitete za izvajanje tako velikih projektov?
Na kakšen način meriti uspešnost takih projektov? Ali lahko uporabimo že izdelane modele in katere? Ob tem bomo omenili dva modela evalvacije, ki jih CARNet uporablja za evalvacijo in spremljanje svojega projekta e-Škola.
Odprto vprašanje (ki ga bomo zastavili tudi občinstvu) ostaja: ali smo pripravljeni na izmenjavo rezultatov med različnimi projekti in kaj pod tem razumemo?