Katja Knific, Branka Vodopivec, Maruša Bogataj, OŠ Predoslje, Kranj

Prispevek predstavlja primere medpredmetnega povezovanja med slovenščino, angleščino in geografijo ter medsebojnega učenja med učitelji in učenci s pomočjo formativnega spremljanja v elektronskem listovniku v spletnem okolju Mahara. Cilj našega medpredmetnega povezovanja je bil spodbuditi in omogočiti učencem kritično razmišljanje na oseben in ustvarjalen način ter ga deliti z drugimi. V njih smo skozi skupinsko načrtovanje, delo, ustvarjanje in kritično prijateljevanje s pomočjo spletnega okolja vzbujale željo po ozaveščanju in izboljšanju lastnega učenja in dela. Formativno spremljanje je učencem ob začetnih nalogah predstavljalo velik izziv. Težave so imeli predvsem s postavljanjem ciljev in strategij, vendar je delo postajalo vse lažje. Med seboj so kritično prijateljevali, se urili v argumentiranju in tako so vse boj kakovostne povratne informacije dobivale vse večji smisel. Ob delu ter ugotavljanju, kje in zakaj jim je šlo dobro, kje bi lahko še kaj izboljšali, je bilo čutiti vse večje zadovoljstvo. Medsebojno učenje bomo predstavile skozi tri naloge: učenci so najprej soustvarjali in kasneje tudi odigrali izvirno namizno igro Slovangea manija, pripravili so razstavo nastalih konsov v angleščini in slovenščini, na koncu pa postavili še svoje kažipote slovenskih dobrot. Pridobljeno znanje se je tako preko naših idej in izdelkov učencev širilo na vse deležnike šole, ki so si vzeli trenutek, prebrali kons ali odčitali QR kodo na kažipotu.

Elvira Čengija, OŠ Belokranjskega odreda, Semič

Prispevek predstavlja primer dobre prakse uporabe različnih pristopov začetnega opismenjevanja. V letošnjem šolskem letu poučujem štirinajst učencev z različnim predznanjem in sposobnostmi. Pri načrtovanju opismenjevanja sem upoštevala njihove razvojne potrebe in stopnjo pismenosti, da bi s tem posameznemu učencu ponudila možnost optimalnega napredka glede na trenutno predznanje. Posebno skrb namenjam trem romskim učencem, saj izhajajo iz socialno ogroženega okolja, s čimer sovpada njihovo predznanje. Romski učenci imajo v osnovi materni jezik romščino, zato je njihovo razumevanje slovenščine kot jezika okolja izredno šibko. Pri delu z naglušnim učencem sem začela uporabljati fonomimično metodo opismenjevanja, ki je bila uspešna tudi pri ostalih učencih, saj sem pri tem upoštevala njihove različne učne stile. Dejavnosti pri opismenjevanju so potekale v daljšem časovnem obdobju, v katerem so učenci za vsako črko spoznali gib in se naučili pesmico. S pomočjo IKT tehnologije (tablic) smo v okviru teh dejavnosti izvedli snemanje v paru. Učenci so utrjevali že znane črke, tako da so v parih z gibom uprizarjali besede in jih poskušali prebrati. Posnetke bomo uporabili pri pripravi za govorni nastop. S pomočjo pridobljenega znanja so razvijali zapis črk in besed na klasičen način, prav tako z uporabo tablice in I table. Dosegla sem večjo motivacijo za sodelovanje, predvsem pri romskih učencih, ter daljši čas koncentracije za delo.

Darja Farič Klemenčič, OŠ Šalovci

Kritično mišljenje pri učencih razredne stopnje je mogoče razvijati z uporabo kartic po Bloomovi taksonomiji v spletnem učnem okolju Mahara. Učenci s pomočjo vprašanj oblikovanih na karticah po Bloomu osvajajo veščine postavljanja vprašanj, sklepanja, vrednotenja, presojanja in argumentiranja. Pri tem sestavljajo kvize o vsebini pravljice, sintetizirajo obnovo, se identificirajo s književnimi osebami, jih med seboj primerjajo, argumentirajo njihovo ravnanje, napišejo nadaljevanje pravljice ali narobe pravljico ter zaigrajo igro vlog. Učenci razvrščajo pravljice glede na vsebino in jo priporočajo ostalim. Šele nato sledi delo z IKT tehnologijo Mahara. Učenci 3. in 4. razreda niso vešči dela z IKT, zato je primeren poseben način dela t.i. »tutorstvo«. Starejši učenci posredujejo svoje znanje o IKT mlajšim. Delo pri učencih razredne stopnje je potekalo sistematično: od nastavitve profila, kritičnega prijateljevanja o zapisani narobe pravljici o Grdem račku v e-listovnik, nastavitev mape za pravljični krožek (deljenje datoteke o evalvaciji pravljice) in na koncu izpolnitev zavihka Moje učenje pri pravljici Mavrična ribica. Učenci pri tem spoznavajo elemente FS znanja. Zastavljajo si cilje in kriterije, ugotavljajo svoje predznanje o književnih osebah in izberejo strategijo (igro vlog), dokaz (videoposnetek) ter podajo samoevalvacijo. Prednosti učenja s pomočjo IKT tehnologije zajemajo poglobljen pogled lastnega učenja in napredka ter ponujajo drugačen pristop dela učencev in učiteljev tudi na razredni stopnji. Učencem ponuja možnost, da evalvirajo svoje znanje in dobijo povratno informacijo s strani učitelja in sošolca. Predvsem slednje vzbuja pri učencih povečano motivacijo in željo po izpolnjevanju zastavljenih ciljev oz. nalog.

Andrej Nemec, Klementina Weis, OŠ Prežihovega Voranca, Bistrica

Sodobna tehnologija omogoča, da učenci pri pouku spoznajo resničnost zunanjega sveta, ne da bi sploh zapustili učilnico. Orodje, ki to omogoča, je Google Street View. To je prosto dostopno, brezplačno in za uporabo preprosto orodje, ki omogoča 360-stopinjski pogled na določen kraj, kakršen ta v resnici je. Z uporabo orodja smo izvedli pouk družbe v 5. razredu v kombinaciji z igro vlog in združili vlogo učenca kot klasičnega vodiča ter aplikacije kot interaktivnega vodiča po obiskanih destinacijah. Učenci skozi tak večstranski in interaktiven pristop razvijajo svoje sposobnosti govornega nastopanja in izražanja, digitalne kompetence, samostojno in skupinsko raziskujejo, so kritični prijatelji, se srečajo z izkustvenim učenjem ter se aktivno vključujejo v celoten potek učne ure. V procesu priprave, raziskovanja in izvedbe aktivnosti so učenci podali lastne ideje ter pomembne povratne informacije, ki prispevajo h kakovostnejši izvedbi pouka. Pri učenju digitalnih kompetenc ima pomembno vlogo predvsem razredni učitelj, saj učence uči o pravilni in smiselni uporabi IKT. Prav slednje je izziv tako šoli, staršem kot celotni družbi pri razvoju mladih in njihove prihodnosti.

Petra Kastelic, OŠ Belokranjskega odreda, Semič

Na delavnici bi udeležencem predstavila svoj prispevek na temo Učenje učenja po načelih formativnega spremljanja pri pouku matematike z uporabo e-listovnika. Dejavnosti za razvoj kompetence učenje učenja so se izvedle v 8. razredu pri pouku matematike za učni sklop Izrazi. Učenci so pri delu uporabljali tablični računalnik. Z uporabo e-listovnika v Mahari so izvedli vse korake formativnega spremljanja: aktiviranje in ugotavljanje predznanja, postavljanje ciljev učenja, načrtovanje strategije učenja, zbiranje dokazov o učenju, vrstniška povratna informacija ter sprotna in končna samoevalvacija lastnega učenja ter napredka. Pri procesu učenja so se izvajale dejavnosti, s katerimi so učenci razvijali kompetenci raziskovanja in preiskovanja ter ustvarjanja pri pouku matematike. Z uporabo e-učbenika so raziskovali in preiskovali pravila, definicije in primere. Z orodji za pisanje matematičnih tekstov v Word-u so sestavljali in reševali naloge, v programu Geogebra pa ustvarjali grafične prikaze izrazov s spremenljivkami. Z reševanjem kviza v spletni učilnici so učenci preverili svoje znanje o Izrazih. Dosežek učenca pri procesu učenja o izrazih je ustvarjen v pogledu Izrazi v e-listovniku, kjer so razvidni vsi izvedeni koraki formativnega spremljanja. S sprotno in končno evalvacijo sem učencem posredovala povratno informacijo o njihovem delu in napredku ter smernice za izboljšanje načinov učenja.

Polonca Vodičar, Katja Završnik, OŠ Vransko, Tabor

Animirane podobe spremljajo otroke od rojstva naprej. Te podobe so otrokom zanimive, k njim se vedno znova vračajo. Na drugi strani besedilne naloge predstavljajo učencem napor, saj je potrebno iz besedila razbrati računsko operacijo in jo potem tudi uspešno rešiti. Zato sva se odločili, da skupaj z učenci ustvarimo risanke, s pomočjo katerih bodo urili osnovne štiri računske operacije. Tako bomo povezali zabavne animirane podobe z reševanjem matematičnih problemov. V projektu so sodelovali tretješolci, ki so poglabljali svoja znanja matematike, slovenščine, likovne umetnosti in znanja s področja animacije. Učenci so najprej osvežili znanja o animaciji iz preteklega šolskega leta. Nato so sestavili matematične probleme, v katere so zajeli vse štiri računske operacije. Matematične probleme so spremenili v besedno bogate zgodbe. V oddelku podaljšanega bivanja so narisali sceno, figure in vse dele, ki so jih za animacijo potrebovali. Pri urah dodatnega pouka so se ukvarjali z animiranjem junakov s fotoaparatom in programom Movie Maker. Najini glavni cilji, ki sva jih realizirali, so bili, da učenci spoznajo preprosta orodja, s katerimi lahko animirajo svoje junake, da s tvorjenjem matematičnih problemov predstavijo poznavanje osnovnih računskih operacij, da se naučijo načrtovati dejavnosti, ki zahtevajo več korakov, da razvijajo ustvarjalnost in nazadnje tudi lastno vztrajnost.

Iztok Škof, OŠ Toma Brejca, Kamnik

Po slovenskih šolah lahko najdemo veliko interaktivnih tabel. Zato smo želeli pripraviti gradiva, ki bi se jih lahko uporabilo pri pouku in hkrati pokazati primere uporabe posameznih elementov programske opreme. Učenci so s pomočjo programske opreme interaktivne table pripravili interaktivne naloge pri predmetu Geografija. Učenci so vnaprej predelali učno snov in nato so zanjo izdelali interaktivne naloge. Te naloge so potem pri uri predstavili svojim sošolcem, ki so jih pred tablo reševali. Pri tem ko so reševali naloge svojih sošolcev so snov, ki so jo predelali sami tudi ponovili. Pri izdelavi predstavitve z interaktivnimi nalogami, je učenec moral predelati snov in iz nje izluščiti bistvo, ki ga bodo njegovi sošolci spoznali pri reševanju nalog. Taka aktivnost zahteva razumevanje snovi in povzemanja bistva ter povezovanje v novo znanje. Sošolci pri reševanju teh nalog ponovijo in utrdijo snov, ki so jo spoznali. Učenci se z izdelavo predstavitve za sošolce postavijo v kožo učitelja.

Vesna Kropivšek, OŠ Toma Brejca, Kamnik

Da bi bilo zadano likovno delo zanimivejše želim učencem prikazati povezavo med klasičnimi načini risanja in risanjem s IKT pripomočki. Za delo z IKT sem izbrala fotoaparat, tablični računalnik in računalnik. Vse to sem vključila v likovno nalogo 8. razreda pri izbirnem predmetu Likovno snovanje II z naslovom Črta, ki nastane z gibanjem. Ker se učenci naše šole srečujejo z delom na tabličnih računalnikih že pri ostalih premetih in imajo z njimi že veliko izkušenj, sem želela, da pri tej likovni nalogi svoje znanje podajajo drug drugemu in tudi meni učiteljici. Učencem sem podala navodila za likovno nalogo, pri kateri so reševali likovni problem – črta, ki nastane z gibanjem točke, katere cilj je pridobivanje likovnih pojmov: kaj je točka in kaj črta ter kako točka postane črta. Za izpeljavo likovne naloge so učenci dobil motiv -stol, ki so ga likovno izrazili s pomočjo štirih različnih orodij. Risanje s svinčnikom na papir ter kredo na tablo so fotografirali. Tretji način je risanje s prstom na tablični računalnik v programu ArtStudio. Zadnji pa risanje s svetilko v temi pri čemer je risbo zajel fotoaparat. Vse štiri načine risanja so marali učenci izpeljati miže in jih na koncu s pomočjo računalnika in programa PowerPoint sestaviti v kolaž. Končne likovne izdelke smo združili v skupinsko Power pont predstavite in jih medsebojno primerjali ter ugotavljali kateri način risanja je učencem prinesel najboljše rezultate. Pri likovni nalogi so učenci razvijali občutek za povezavo med gibom, točko, črto, prostorom in uporabo različnih načinov izražanja. Likovna naloga je pokazala uspešno in uporabno kombinacijo klasičnih risarskih metod v povezavi z IKT, ter uspešno medsebojno učenje učenec učenca in učenec učitelja.

Marica Domitrovič, OŠ Belokranjskega odreda, Semič

Predstavila bi primerjavo obdelave podatkov brez uporabe IKT iz s pomočjo IKT. Gre za prikaz medpredmetnega povezovanja slovenščine, matematike, naravoslovja in tehnike, družbe in športa, v skladu z učnimi cilji iz učnega načrta za 5. razred. Prvi način prikazuje, kako so učenci izvedli raziskavo o prehranjevanju in gibanju med svojimi sošolci. Podatke so zbirali preko anketnega vprašalnika, urejali pridobljene podatke in jih prikazali s pomočjo stolpičnega, vrstičnega oziroma tortnega prikaza. Za primerjavo so oblikovali drug anketni vprašalnik, ki se je nanašal na preživljanje prostega časa in ga preko prijave v google račun vnesli v googl drive obrazec na računalnikih v računalniški učilnici. Svoj vprašalnik so poslali na elektronske naslove najmanj petnajstih sošolcev. Tudi vsak posameznik je prejel anketni vprašalnik na svoj elektronski naslov in ga izpolnil ter oddal. V Google drive so pregledali odzive in v zavihku obrazec izbrali prikaži povzetek odgovorov, kjer so našli obdelane podatke. Primer prikazuje sodelovalno učenje znotraj oddelka in odgovornost posameznika, da opravi svoj del v celotnem procesu. Učenci so spoznali, kako nam lahko uporaba IKT tehnologije olajša delo, predvsem pa skrajša čas za doseganje istega cilja. Motivacija učencev je bila visoka, predvsem pri uporabi IKT. Obenem so drug drugemu pomagali in si svetovali.

Mojca Janžekovič, OŠ Toma Brejca, Kamnik

Z željo po uporabljanju pridobljenega znanja smo se razredni učitelji 5. razreda in učitelji geografije odločili za vertikalno povezovanje družbe in geografije. Tako povezovanje omogoča učencem pridobiti kompleksno znanje, ki ga lahko uporabijo v praktičnih okoliščinah. Ko učenec uči drugega učenca sam poglobi svoje znanje, da pa lahko razlaga snov sovrstniku mora vsebino dobro razumeti. Učence smo razdelili v pare, enega iz 5. in enega iz 9. razreda. Skupaj smo preživeli dve šolski uri, med katerima je preteklo mesec dni. Cilj prvega srečanja je bil ponavljanje in priklic že usvojene snovi. Pri tem so učenci 5. razredov učili učence iz 9. razredov, kaj vse bi že morali znati. Nato so učenci 9. razreda pri pouku geografije nadgrajevali vsebino. Po končani obravnavi je sledilo drugo srečanje, katerega cilj je bil, da učenci 9. razreda naučijo učence iz 5. razredov novo snov. V času skupnih ur so učenci uporabljali računalnike. Vsak par je dobil dokument z vprašanji, v katerega so zapisovali odgovore. V drugem srečanju so ponovno odprli svoj dokument in zapisali ali popravili odgovore, ki jih v prvem srečanju niso znali. Uporaba računalnika nam je omogočala popravljalanje odgovorov za nazaj, hitrejše in čitljivejše zapisovanje, shranitev odgovorov na enem mestu, reševanje spletnega preverjanja znanja in ankete.