SIRikt 2015

27. – 29. 5. 2015

SIRikt 2015 - 27. – 29. 5. 2015

Sodelovalno učenje na drugačen način

Jožica Tratar, Sandra Vereš, Slavica Balek Haddaoui, OŠ Šalovci

Medpredmetna ura je najboljši način, da lahko učenci povežejo določene učne vsebine, jih znajo uporabiti v novi konkretni situaciji in si na ta način delijo svoje znanje in izkušnje iz različnih predmetnih področij. Pri tem pa kot učno orodje uporabijo IKT tehnologijo za doseganje zastavljenih ciljev in sodelovalno učenje. Ideja povezave učnih vsebin s predmetnih področij domovinske in državljanske kulture in etike, zgodovine ter matematike je v tem, da z uporabo računalniških orodij in preglednic, programov za izdelavo predstavitev ter e – orodij: Google Drive in učnega okolja Mahara učenci povežejo svoje znanje in se učijo drug od drugega. Učenci pokažejo svoje predznanje na izbrano temo Vrednote, tako da pripravijo predstavitev s pomočjo računalniških programov (Windows Movie Maker in Microsoft PowerPoint) in jo predstavijo ostalim. Te jim služijo kot iztočnice za nadaljnje raziskovalno delo. Cilj raziskovalnega dela je ugotoviti, kako se spreminjajo vrednote skozi generacije in poiskati vzroke za spremembo le teh. Za samo raziskovalno delo morajo učenci izdelati anketni vprašalnik ter zbrane podatke obdelati z računalniškimi preglednicami. Pri tem uporabljajo računalniško orodje Google Drive, kjer skupno ustvarijo bazo podatkov, ki jim služi za nadaljnjo obdelavo. Pri tem pomagajo drug drugemu. V sklepnem delu učenci uporabijo izsledke raziskave, jih povežejo z zgodovinskimi dejstvi in predstavijo ugotovitve.

Vzajemno učenje nas nahrani

Maruša Jazbec Colja, OŠ Naklo

Prispevek opisuje uporabo tabličnega računalnika pri pouku nemškega jezika kot orodja, ki omogoča učencem, da v majhnih, heterogenih skupinah preko vzajemnega dela in neodvisno od učitelja pridejo do zastavljenega cilja. Učenci so z uporabo tabličnega računalnika usvajali novo učno snov na drugačen, interaktiven in aktiven način. Vloga učenca se pri takem načinu dela povsem spremeni. Pasivni učenec postane aktivni učenec, prevzame glavno vlogo pri usvajanju znanja, prevzame odgovornost za svoje znanje in za skupino, saj je prispevek vsakega posameznika ključnega pomena za končni izdelek cele skupine. Šibkejši učenci pri takem načinu dela dobijo vidno vlogo. Zato je pomembno, da so skupine oblikovane heterogeno. Učenci so si v skupinah razdelili vloge (natakar, gostje in snemalec). Nato so pripravili nabor aplikacij, ki jih bodo uporabljali pri delu in nadaljnjem učenju. Po tem, ko so izžrebali situacijo (v restavraciji, v kavarni ali na stojnici s hitro prehrano), so v skupini, s pomočjo aplikacij, predznanja, lastnih izkušenj in spletnega slovarja pripravili dialog, ki so ga tudi posneli s tablico. Naloga snemalca je bila tudi, da pripravil nekaj vprašanj za ostale učence v razredu. Pri pouku smo si vse videoposnetke ogledali, kritično prijateljevali, rešili naloge in opravili evalvacijo. Učenci so samostojno, s sodelovalnim učenjem in uporabo tabličnih računalnikov v celoti uresničili zastavljene cilje. Pri delu so uživali in se hkrati ogromno naučili, po njihovih besedah

Obrnjeno obrnjeno učenje

Špela Bagon, OŠ Louisa Adamiča, Grosuplje

Obrnjeno učenje je pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo predstavljalo kombinacijo učenja učne snovi prek WordPressa in aktivnega, sodelovalnega učenja v šoli. Pouk je potekal tako, da sem učencem v naprej posredovala učno snov prek WordPressa, ki ga ponuja Arnes Splet. WordPress smo z učenci najprej skupaj oblikovali in pozneje sproti urejali. Na začetku sem o oblikovanju WordPressa najprej jaz poučevala učence, nato so začeli učenci mene. Učenci so doma podano učno snov v WordPressu predelali in pripravili gradivo za delo v šoli. V šoli je tako ostal čas za izmenjavo idej in diskusijo, s čimer sem zbrala povratne informacije (težave, pobude), na podlagi česar smo skupaj načrtovali učne teme, dejavnosti, metode učenja in opredelili pričakovane dosežke ter načine ugotavljanja dosežkov. Sodobno IKT podprto pedagoško metodo obrnjenega učenja sem torej nadgradila tako, da ni bila v ospredju učiteljeva povratna informacija pri pouku, kot je to po navadi pri obrnjenem učenju, temveč predvsem učenčeva. Njihovo povratno informacijo sem uporabila za oblikovanje aktivnega učenja, kot ga želijo učenci, in tako omogočila razvijanje znanja na višjih taksonomskih nivojih ter sprotno in stalno osmišljanje znanja. IKT podprto obrnjeno učenju sem torej še nekoliko obrnila in nadgradila, s čimer sem omogočila medsebojno vzajemno ter aktivno učenje.

Kemija, matematika, slovenščina in informatika z roko v roki

Andreja Rajh, Srednja ekonomska šola Maribor

Že od začetka posodobitve gimnazijskega programa aktivno sodelujem pri timskem pouku in medpredmetnih povezavah. Ugotavljam, da dijaki ne znajo povezati znanj, ki jih pridobijo pri različnih predmetih v celoto. Na prvi pogled se nam zdi, da nas dijaki prekašajo tudi v uporabi IKT, vendar ugotavljam, da temu ni vedno tako. Zato sem se odločila, da pri specifičnih vsebinah (kot so: množina snovi, raztopine in pH) povabim k uri kolega matematika. Timski pouk ne izvajam le pri usvajanju teoretičnih vsebin, temveč tudi pri obveznih laboratorijskih vajah, ki so osnova za dobro razumevanje teoretičnih vsebin. Takšne vaje so: • Priprava raztopin, kjer se povežem z matematikom, ki dijakom pomaga pri uporabi enačbe z enojnim ulomkom. • Merjenje ter izračun pH, kjer se prav tako povežem z matematikom, da dijaki spoznajo praktični primer uporabe logaritma. • Energijske spremembe pri kemijskih reakcijah, kjer se za opis postopka povežem s kolegom slavistom. • Hitrost kemijske reakcije, kjer se povežem s kolegom informatikom za risanje grafov in tabel. Ugotavljam, da dijaki po tako izvedenih urah pouka in izvedenih vajah bolje povežejo učne vsebine, predvsem pa imajo dijaki, ki se odločijo za maturo iz kemije, bistveno manj težav pri zapisu poročil laboratorijskih vaj. Hkrati pa tudi sama ugotavljam, da pridobivam dodatna znanja na področju uporabe IKT.

Učenci za učence

Aleksandra Vadnjal, Mojca Stergar, OŠ Dekani

Na šoli velikokrat opazimo, da so mlajši učenci zelo veseli, ko pridobijo pozornost starejših učencev. Všeč jim je, da se nekdo ukvarja z njimi in zato je medvrstniško učenje odlična priložnost, pri kateri pridobijo vsi, tako tisti učenci, ki poučujejo, kot tudi tisti, ki se učijo. Že rimski filozof Seneka je zagovarjal trditev: »Ko poučuješ, se učiš dvojno.« (Deutch, 2008). Vsak učenec, ki poučuje, se mora najprej naučiti svoj del naloge in nato to znanje na ustrezen način predati in preveriti, ali so ostali učenci to znanje usvojili. Primer medvrstniškega učenja med učenci smo izvedli tudi na naši šoli in skozi dejavnost ugotavljali, na kakšen način se učenci učijo drug od drugega, koliko so motivirani za učenje drug drugega in kaj se lahko iz te dejavnosti naučimo tudi učitelji kot načrtovalci in opazovalci dejavnosti. Z učenci smo najprej posneli video navodila za izdelavo origami škatlice, nato pa dejavnost izvedli pri učencih 4. razreda ob pomoči starejših učencev prostovoljcev. Učenci so v dejavnosti, kjer so imeli aktivno vlogo učitelja in učencev, razvijali višji nivo mišljenja, saj so morali način podajanja informacij prilagoditi izkušnjam in predznanju ostalih učencev. Krepili so tudi različne socialne veščine, dobro sodelovanje, medsebojno pomoč ter vrednote in stališča, ki se jih učenci učijo drug od drugega.

SLOVANGEA

Katja Knific, Branka Vodopivec, Maruša Bogataj, OŠ Predoslje, Kranj

Prispevek predstavlja primere medpredmetnega povezovanja med slovenščino, angleščino in geografijo ter medsebojnega učenja med učitelji in učenci s pomočjo formativnega spremljanja v elektronskem listovniku v spletnem okolju Mahara. Cilj našega medpredmetnega povezovanja je bil spodbuditi in omogočiti učencem kritično razmišljanje na oseben in ustvarjalen način ter ga deliti z drugimi. V njih smo skozi skupinsko načrtovanje, delo, ustvarjanje in kritično prijateljevanje s pomočjo spletnega okolja vzbujale željo po ozaveščanju in izboljšanju lastnega učenja in dela. Formativno spremljanje je učencem ob začetnih nalogah predstavljalo velik izziv. Težave so imeli predvsem s postavljanjem ciljev in strategij, vendar je delo postajalo vse lažje. Med seboj so kritično prijateljevali, se urili v argumentiranju in tako so vse boj kakovostne povratne informacije dobivale vse večji smisel. Ob delu ter ugotavljanju, kje in zakaj jim je šlo dobro, kje bi lahko še kaj izboljšali, je bilo čutiti vse večje zadovoljstvo. Medsebojno učenje bomo predstavile skozi tri naloge: učenci so najprej soustvarjali in kasneje tudi odigrali izvirno namizno igro Slovangea manija, pripravili so razstavo nastalih konsov v angleščini in slovenščini, na koncu pa postavili še svoje kažipote slovenskih dobrot. Pridobljeno znanje se je tako preko naših idej in izdelkov učencev širilo na vse deležnike šole, ki so si vzeli trenutek, prebrali kons ali odčitali QR kodo na kažipotu.

 

Različni pristopi pri začetnem opismenjevanju

Elvira Čengija, OŠ Belokranjskega odreda, Semič

Prispevek predstavlja primer dobre prakse uporabe različnih pristopov začetnega opismenjevanja. V letošnjem šolskem letu poučujem štirinajst učencev z različnim predznanjem in sposobnostmi. Pri načrtovanju opismenjevanja sem upoštevala njihove razvojne potrebe in stopnjo pismenosti, da bi s tem posameznemu učencu ponudila možnost optimalnega napredka glede na trenutno predznanje. Posebno skrb namenjam trem romskim učencem, saj izhajajo iz socialno ogroženega okolja, s čimer sovpada njihovo predznanje. Romski učenci imajo v osnovi materni jezik romščino, zato je njihovo razumevanje slovenščine kot jezika okolja izredno šibko. Pri delu z naglušnim učencem sem začela uporabljati fonomimično metodo opismenjevanja, ki je bila uspešna tudi pri ostalih učencih, saj sem pri tem upoštevala njihove različne učne stile. Dejavnosti pri opismenjevanju so potekale v daljšem časovnem obdobju, v katerem so učenci za vsako črko spoznali gib in se naučili pesmico. S pomočjo IKT tehnologije (tablic) smo v okviru teh dejavnosti izvedli snemanje v paru. Učenci so utrjevali že znane črke, tako da so v parih z gibom uprizarjali besede in jih poskušali prebrati. Posnetke bomo uporabili pri pripravi za govorni nastop. S pomočjo pridobljenega znanja so razvijali zapis črk in besed na klasičen način, prav tako z uporabo tablice in I table. Dosegla sem večjo motivacijo za sodelovanje, predvsem pri romskih učencih, ter daljši čas koncentracije za delo.

Kako v spletnem učnem okolju Mahara razvijati veščine kritičnega mišljenja pri učencih razredne stopnje z uporabo kartic po Bloomu?

Darja Farič Klemenčič, OŠ Šalovci

Kritično mišljenje pri učencih razredne stopnje je mogoče razvijati z uporabo kartic po Bloomovi taksonomiji v spletnem učnem okolju Mahara. Učenci s pomočjo vprašanj oblikovanih na karticah po Bloomu osvajajo veščine postavljanja vprašanj, sklepanja, vrednotenja, presojanja in argumentiranja. Pri tem sestavljajo kvize o vsebini pravljice, sintetizirajo obnovo, se identificirajo s književnimi osebami, jih med seboj primerjajo, argumentirajo njihovo ravnanje, napišejo nadaljevanje pravljice ali narobe pravljico ter zaigrajo igro vlog. Učenci razvrščajo pravljice glede na vsebino in jo priporočajo ostalim. Šele nato sledi delo z IKT tehnologijo Mahara. Učenci 3. in 4. razreda niso vešči dela z IKT, zato je primeren poseben način dela t.i. »tutorstvo«. Starejši učenci posredujejo svoje znanje o IKT mlajšim. Delo pri učencih razredne stopnje je potekalo sistematično: od nastavitve profila, kritičnega prijateljevanja o zapisani narobe pravljici o Grdem račku v e-listovnik, nastavitev mape za pravljični krožek (deljenje datoteke o evalvaciji pravljice) in na koncu izpolnitev zavihka Moje učenje pri pravljici Mavrična ribica. Učenci pri tem spoznavajo elemente FS znanja. Zastavljajo si cilje in kriterije, ugotavljajo svoje predznanje o književnih osebah in izberejo strategijo (igro vlog), dokaz (videoposnetek) ter podajo samoevalvacijo. Prednosti učenja s pomočjo IKT tehnologije zajemajo poglobljen pogled lastnega učenja in napredka ter ponujajo drugačen pristop dela učencev in učiteljev tudi na razredni stopnji. Učencem ponuja možnost, da evalvirajo svoje znanje in dobijo povratno informacijo s strani učitelja in sošolca. Predvsem slednje vzbuja pri učencih povečano motivacijo in željo po izpolnjevanju zastavljenih ciljev oz. nalog.

Google Street view kot interaktivni vodič po slovenski obali

Andrej Nemec, Klementina Weis, OŠ Prežihovega Voranca, Bistrica

Sodobna tehnologija omogoča, da učenci pri pouku spoznajo resničnost zunanjega sveta, ne da bi sploh zapustili učilnico. Orodje, ki to omogoča, je Google Street View. To je prosto dostopno, brezplačno in za uporabo preprosto orodje, ki omogoča 360-stopinjski pogled na določen kraj, kakršen ta v resnici je. Z uporabo orodja smo izvedli pouk družbe v 5. razredu v kombinaciji z igro vlog in združili vlogo učenca kot klasičnega vodiča ter aplikacije kot interaktivnega vodiča po obiskanih destinacijah. Učenci skozi tak večstranski in interaktiven pristop razvijajo svoje sposobnosti govornega nastopanja in izražanja, digitalne kompetence, samostojno in skupinsko raziskujejo, so kritični prijatelji, se srečajo z izkustvenim učenjem ter se aktivno vključujejo v celoten potek učne ure. V procesu priprave, raziskovanja in izvedbe aktivnosti so učenci podali lastne ideje ter pomembne povratne informacije, ki prispevajo h kakovostnejši izvedbi pouka. Pri učenju digitalnih kompetenc ima pomembno vlogo predvsem razredni učitelj, saj učence uči o pravilni in smiselni uporabi IKT. Prav slednje je izziv tako šoli, staršem kot celotni družbi pri razvoju mladih in njihove prihodnosti.

Učenje učenja po načelih formativnega spremljanja pri pouku matematike z uporabo e-listovnika

Petra Kastelic, OŠ Belokranjskega odreda, Semič

Na delavnici bi udeležencem predstavila svoj prispevek na temo Učenje učenja po načelih formativnega spremljanja pri pouku matematike z uporabo e-listovnika. Dejavnosti za razvoj kompetence učenje učenja so se izvedle v 8. razredu pri pouku matematike za učni sklop Izrazi. Učenci so pri delu uporabljali tablični računalnik. Z uporabo e-listovnika v Mahari so izvedli vse korake formativnega spremljanja: aktiviranje in ugotavljanje predznanja, postavljanje ciljev učenja, načrtovanje strategije učenja, zbiranje dokazov o učenju, vrstniška povratna informacija ter sprotna in končna samoevalvacija lastnega učenja ter napredka. Pri procesu učenja so se izvajale dejavnosti, s katerimi so učenci razvijali kompetenci raziskovanja in preiskovanja ter ustvarjanja pri pouku matematike. Z uporabo e-učbenika so raziskovali in preiskovali pravila, definicije in primere. Z orodji za pisanje matematičnih tekstov v Word-u so sestavljali in reševali naloge, v programu Geogebra pa ustvarjali grafične prikaze izrazov s spremenljivkami. Z reševanjem kviza v spletni učilnici so učenci preverili svoje znanje o Izrazih. Dosežek učenca pri procesu učenja o izrazih je ustvarjen v pogledu Izrazi v e-listovniku, kjer so razvidni vsi izvedeni koraki formativnega spremljanja. S sprotno in končno evalvacijo sem učencem posredovala povratno informacijo o njihovem delu in napredku ter smernice za izboljšanje načinov učenja.