Vesna Kolenc Potočnik, Bogdan Škof, DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor

V magistrskem študiju na DOBA Fakulteti, kjer poteka študij v celoti online, se soočamo z vrsto izzivov, kako omogočiti timsko delo na daljavo in zagotoviti kakovost takega timskega dela. Delo študentov poteka preko sinhrone in asinhrone komunikacije. Na tem mestu se bomo osredotočili na izziv izvedbe timskih vaj na virtualnem srečanju z učiteljem, ki smo ga rešili z vključitvijo dodatnih orodij, ki jih poleg orodij v virtualnem učnem okolju Blackboard (forum, blog, wiki, opravila, izmenjava datotek), nudita okolji Blackboard Collaborate in Microsoft Office 365. Okolje Blackboard Collaborate predstavlja virtualno učilnico, ki omogoča vizualno, govorno in pisno komunikacijo med učiteljem in študenti v timu. Učitelj lahko študente razporedi (ali pa se razporedijo sami) v posamezne virtualne sobe, kjer komunicirajo v timih, učitelj pa se lahko sprehaja med timi in spremlja njihovo delo, jim svetuje ter odgovarja na vprašanja. Študenti svoje izdelke oblikujejo v dokumentih, ki so shranjeni v oblaku (OneDrive) in jih lahko vsi hkrati urejajo v Office Online orodjih (Word, Excel, OneNote). Po opravljenem delu lahko učitelj vrne vse študente v glavno virtualno učilnico, kjer lahko predstavijo svoje izdelke vsem timom. Z uvedbo in integracijo novih orodji, ki omogočajo večjo učinkovitost (časa), boljšo komunikacijo in možnost oblikovanja in urejanja besedil, smo tako omogočili večjo kakovost virtualnega timskega dela.

Simon Dražič, OŠ Šmarje pri Kopru

Informacijsko komunikacijska tehnologija nam lahko olajša in pohitri pridobivanje povratne informacije o znanju oz. razumevanju naših učencev/dijakov. Zato potrebujemo orodje, ki je zastonj, enostavno za uporabo in z veliko dodatnimi možnostmi. Predstavljeno orodje je zasnoval učitelj in ustreza gornjim kriterijem. Z njim bomo lahko hitreje vrednotili naloge, preverjanja, kvize, teste,… Googlove storitev Drive že uporablja veliko učiteljev, pa tudi učencev in dijakov. Z dodatkom za googlove preglednice Flubaroo in vprašalnikom, ki ga sestavimo v googlovih obrazcih tako hitro a. pregledamo rezultate vsakega posameznega učenca/dijaka in b. ugotovimo, kdo izmed njih potrebuje dodatno pomoč. c. Dobimo povprečno oceno vsakega vprašanja in d. histogram z razporeditvijo rezultatov. e. Odkrijemo vprašanje ali nalogo, s katero so imeli učenci največ težav (oz. je bila prelahka) in f. učencem pošljeno elektronsko pošto z njihovim dosežkom in po želji tudi z dodatnim sporočilom za celotno skupino ali posameznega učenca. Poleg omenjene analize rezultatov, ki jo lahko uporabimo za izboljšanje svojega dela in rezultatov učencev je pomembno, da (za razliko od večine ostalih učnih okolij) lahko kvize za preverjanje znanja sestavljajo tudi učenci: sami ali sodelovalno in se tako aktivneje vključijo v učni proces, se učijo drug od drugega… Orodje je primerno tudi za mlajše učence, saj prijava ni potrebna.

Marjeta Borstner, ZRSŠ, Nataša Kralj, Prva gimnazija Maribor, Suzana Ramšak, ZRSŠ

V prispevku bomo predstavili uvajanje elementov formativnega spremljanja v procese pouka tujih jezikov na gimnazijah in v osnovnih šolah. Za formativno spremljanje je značilno, da poteka s pomočjo številnih orodij, s katerimi učitelj zbira dokazila o poteku procesov učenja učencev, preverja njihovo razumevanje in napredek. Formativno spremljanje je tudi proces, ki spodbuja interaktivno sodelovanje med učitelji in učenci, med učenci samimi in hkrati vodi učitelja pri prilagajanju ter nadgrajevanju pristopov v poučevanju v skladu z učenčevimi potrebami. V prispevku bomo na primerih dobre prakse predstavili uporabo digitalnih orodij v različnih fazah procesa pouka, od ugotavljanja predznanja (Clickers, Poll Anywhere), skupnega načrtovanja ciljev pouka (spletne učilnice, Wiki), spodbujanje vrstniškega sodelovanja (Google Docs, spletne ankete, Padlet) in komentiranje ter evalviranje učnih procesov s strani učiteljev in učencev. Za usmerjanje in samoregulacijo procesov učenja učencev bomo prikazali uporabo e-listovnika v spletni aplikaciji Mahara, pri čemer se bomo osredotočili na vsebinski zavihek Moje učenje, ki učencem omogoča, da v dinamičnem učnem spletnem okolju svoje učenje načrtujejo, ga ob sprotnih povratnih informacijah učitelja in vrstnikov izboljšujejo ter ga vrednotijo. Uporaba digitalnih orodij je pokazala povečano motivacijo učencev za aktivno sodelovanje pri pouku in odgovornost do znanja ter procesov učenja, hkrati pa olajšala zbiranje dokazil o poteku procesa učenja učencev ter omogočila preverjanje razumevanja oz. evalvacijo učnih procesov na bolj transparenten in dostopen način.

Gregor Skumavc, OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice

Delež učencev, ki imajo težave pri branju in pisanju se v zadnjih letih vztrajno povečuje. Disleksija se kot vodilna težava na področju branja in pisanja omenja na vseh nivojih šolanja kot tudi v odrasli dobi. Kljub vedno večim potem pridobivanja znanja (e-učbeniki, multimedijski viri ipd.), učenje preko branja in izdelava zapiskov še vedno predstavljata pretežni del izobraževalnega procesa. Ker je uporaba računalnika dandanes samoumevna v obdobju šolanja, imajo učenci s težavami branja na voljo enostaven pripomoček, ki jim lahko znatno olajša branje na zaslonu računalnika. Predstavili bomo delovanje programa T-bar, ki nadomešča bralno ravnilce za uporabo na zaslonu. Z njim učenci lahko zmanjšajo kontrast med podlago in besedilom in si poenostavijo sledenje besedilu v kateremkoli programu. V drugem delu bomo predstavili didaktične možnosti uporabe pametnega pisala za urejanje zapiskov ter izdelavo pencastov, s katerimi učitelji lahko konkretno pojasnjujejo reševanje matematičnih postopkov, urejanje formul ipd. Z uporabo pametnega pisala učenci (ob predhodnem soglasju učiteljev) lahko posnamejo razlago, s čimer ne zamudijo ničesar, posnetek pa si lahko neštetokrat ponovno predvajajo.

Ines Celin, OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica

Namen prispevka je skozi študijo primera predstaviti možnosti uporabe fotografij in posnetkov pouka z namenom spodbujanja medsebojnega učenja učenca in učitelja. Ob vpeljevanju fotografiranja in videoposnetkov kot načina za formativno spremljanje napredka učenca, sem spoznala vrednost tehnologije kot pripomočka, ki omogoči uvid na eni strani učencu in na drugi strani učitelju. V učnem procesu učitelji težko usmerimo pozornost na vse, kar se dogaja in se pogosto ne zavedamo, kako komuniciramo ali kako se odzivamo na obnašanja učenca. Da bi dosegli ugodne učinke, je nujno potrebno, da najprej z učencem vzpostavimo dober odnos in zaupanje. Bistveno je, da tehnologijo uporabljamo s pozitivno naravnanostjo, da sprva analiziramo le uspešne poskuse ter se usmerimo na to, kaj je učenec naredil dobro. Ob takšnem pristopu hitro vidimo napredek v motivaciji otroka (se trudi, sam predlaga snemanje). Sama sem po drugi strani ob posnetkih prišla do dragocenih spoznanj o svojem delu in s spremembo svojega pristopa dosegla premike tudi pri učencu. Ta izkušnja je bila zame preizkus zrelosti (sprejeti sebe in svoje šibkosti), opozorila pa me je tudi na pomen etičnega ravnanja z materialom, ki lahko okrepi ali pa ob neustreznem ravnanju hitro skrha odnos med učiteljem, učencem in starši.

Andrej Koložvari, OŠ Franceta Prešerna Kranj

Otroci se v osnovni šoli srečujejo pri različnih predmetih z modeliranjem v prostoru, ko prenašajo idejo v tridimenzionalno sliko. Tako razvijajo prostorsko inteligenco. Za oblikovanje digitalnega modela uporabljajo tudi različna programska orodja. Pri urah tehnične vzgoje se pogosto dogaja, da ko učenci natisnejo risbo 3D modela, proces obstane. Ideji, skici, tehnični risbi in kosovnici ne sledi izdelava izdelka oziroma prototipa. Učenec lahko ustvari nepopoln miselni vzorec. Tehnična risba ni sama sebi namen. Uporaba 3d-tiskalnika je morda ena od rešitev. Množično uporabo 3d-tiskalnikov je omogočila tudi RepRap tehnologija. Uporabne predmete tiskamo kar doma. Čas od ideje do prototipa se je skrajšal. Digitalna tehnologija spreminja proizvodne, izobraževalne in družbene procese. Rojeva se nov poklic 3D tiskar. Šola sledi dosežkom znanosti in tehnologije. 3D-tiskalnik postaja pomemben didaktični pripomoček pri pouku tehnične vzgoje, likovne umetnosti, robotike, risanja v geometriji in tehniki, fizike in tudi pri drugih predmetih. Nova tehnologija prinaša spremembe učnih metod, pripomočkov in gradiv. Reprap 3d-tiskalniki ponujajo odprto polje rešitev v izobraževanju in tudi drugje v družbi.