Božena Rudolf, Gimnazija Jurija Vege, Idrija

Namen moje predstavitve je pokazati, kako lahko storitev Google Drive uporabimo tudi pri pouku. Prikazati želim nekaj primerov uporabe te storitve. S pomočjo Driv-a lahko dijaki sestavljajo ali rešujejo različne naloge. Prednost Driva je, da lahko dijaki istočasno oblikujejo določen dokument. Ko opazujejo, kaj drugi delajo, jih to spodbudi in motivira za njihovo delo obenem pa se na ta način porodi veliko idej. Ko dijaki sami sestavljajo naloge za določeno snov, morajo to snov ozavestiti in razmisliti o uporabnosti le-te. Zato je ta način odličen za sestavljanje nalog za preverjanje znanja pred testom. Ta način dela spodbuja in razvija delitev idej, omogoča pa tudi komentiranje dela in idej drugih in je odlično orodje za souporabo. Dijaki se učijo drug od drugega, prav tako pa se tudi učitelj lahko uči od dijakov, saj je njihov način razmišljanja drugačen in posledično tudi ideje. Ta storitev učitelju omogoča pregled nad delom dijakov. Poleg tega pa lahko ob koncu aktivnosti s pomočjo ankete merimo dijakovo uspešnost in dosežke. Drive pa lahko uporabimo tudi za reševanje nalog po skupinah. Posamezni dijaki ali skupine morajo rešiti določene naloge, na koncu pa drug drugemu kratko poročajo. Na ta način imajo na koncu dela vsi dijaki takoj rezultate tudi drugih skupin in rezultatov oz. rešitev ni potrebno prepisovati oz. pošiljati.

Aljoša Kancler, Prva gimnazija Maribor

Z razširjeno uporabo tabličnih računalnikov se tudi v pouk fizike vpeljuje vse več spletnih aplikacij. Dijaki so vešči iskanja novih stvari, zato z dijakovo pomočjo učitelj spoznava nove širine uporabe. V slovenskem jeziku je aplikacij za poučevanje fizike razmeroma malo, prav tako ni na voljo e-učbenika za pouk fizike v gimnaziji, kar otežuje sodobno poučevanje. Z dijaki skupaj odkrivamo uporabne aplikacije za pouk fizike. Pri tem smo prišli do odkritja, ki so mi ga v osnovi predstavili dijaki. Torej na kak način uporabiti tuje spletne aplikacije tudi v slovenskem jeziku. To dijakom omogoča lažje razumevanje simuliranih eksperimentov. Seveda pa lahko takšno rešitev uporabimo tudi na drugačen način. Namreč na Prvo gimnazijo prihaja vedno več dijakov iz tujih držav (Rusija, Belorusija, BiH, Italija), ki jim jezikovna bariera predstavlja težave pri razumevanju snovi. S takšno rešitvijo lahko tujejezičen dijak na naši gimnaziji uporabi isto e-gradivo, ki pa ga lahko uporablja v njemu dokaj razumljivem jeziku. Verjamem, da se ostali učitelji srečujejo s podobnimi težavami, ki sem jih navedel in je lahko poznavanje takšnega načina uporabe zanimivo tudi za druge učitelje. Vse to bodo lahko spoznali v okviru prispevka na Sejmu DajDam.

Rosana Dular, OŠ Dolenjske Toplice

Kako motivirati učence za učenje in delo v šoli, je pogosto vprašanje, ki si ga postavljamo učitelji. To vprašanje me je pripeljalo do iskanja novih vsebin in pristopov z uporabo IKT tehnologije pri izvajanju pouka. Kot novost smo uvedli nov dan dejavnosti z naslovom Risanka. Pri izdelavi risanke ali animacije delo poteka medpredmetno, ker tema povezuje različna področja in omogoča celostno dojemanje. Spoznali smo pot od ideje do izdelka. Učenci so si ogledali in spoznali postopek nastajanja risanke, izbrali so ideje za svoje animacije, oblikovali okvirni scenarij, izdelali sceno in animirane like. Animacije smo posneli in z montažo izdelali končni izdelek. Končni izdelek je zahteval uporabo različnega orodja, pripomočkov(aplikacija Stop Motion, Movie Maker) , IKT naprav(tablični računalnik, pametni telefon) in materialov. Pri delu so bili učenci maksimalno učno aktivni in motivirani. Učenci so pri delu pokazali kreativnost, nasuli veliko svojih idej in zelo kvalitetno timsko sodelovali. S takšno obliko dela smo dosegli višji nivo učenja in spodbudili ustvarjalnost. Učenci so spoznali kako lahko multifunkcijske naprave uporabimo za potrebe učenja. Z uporabo IKT tehnologije želimo povečati aktivnost učencev v izobraževalnem procesu in izboljšati njihovo motivacijo, kar nam je tokrat uspelo.

Klavdija Hrastovec, Vrtec Črnuče

Vedno več komunikacije v vsakdanjem in hitrem tempu življenja poteka ob pomoči različnih telekomunikacijskih naprav in povezav. Tudi delo v vrtcu se vedno bolj prepleta s sodobnimi tehnologijami, ki postajajo pripomoček pri izvajanju posameznih dejavnosti. V naši skupini pa smo se seznanili z uporabo brezplačnega internetnega telefonskega omrežja Skype, ki nam je v veliko pomoč pri video pogovorih z našo prijateljico, ki se je lani poleti preselila v London. Otroci so spremljali celoten potek priprave prostora in opreme pred video pogovorom. Ob vzpostavitvi povezave in ko so na zaslonu računalnika zagledali naš prijateljico, je bilo najprej slišati le vzklike veselja, videli pa smo nekoliko zadržano deklico, ki je tudi že zrasla in med odsotnostjo dopolnila 5 let. Pogovor je potekal sproščeno, otroke je najbolj zanimalo kako je praznovala rojstni dan, kako se počuti v Londonu, kako se pogovarja in kako je ime prijateljem v šoli. Zapela nam je nekaj pesmi v angleščini in razložila njihov pomen. Spoznali smo posebnosti njenega življenja v Londonu, mi pa smo ji predstavili naše dogodivščine. Po pogovoru so bili otroci polni najrazličnejših vtisov. Mi smo strnili vtise video pogovora v stavek: »London je tako daleč, mi pa smo prijateljico videli in slišali, kot da je čisto blizu nas.«

Emica Škrinjar,  OŠ Selnica ob Dravi

Naša šola je že drugo leto vključena v e-projekt, kjer uporabljamo iPade. Ugotavljamo, da se zgodovina ponavlja. Pred približno sto petdesetimi leti je izšel članek F. Stergarja o šolskih tablicah in njihovem namenu, uporabi, materialni sestavi in tudi ceni. S tem projektom smo dobili priložnost uporabljati sodobne tablice pri pouku. Učenci so primerjali tablice izpred sto petdeset let z današnjimi. Še posebej sta nas zanimali uporabi pri pouku zgodovine, kjer smo si izbrali temo miselnih vzorcev, in pri geografiji, kjer smo se posvetili rabi zemljevidov in slikovnega gradiva pri pouku. Pri delu smo uporabljali našo spletno učilnico. Pri zgodovini smo oblikovali miselne vzorce na klasičnih in sodobnih tablicah, ugotavljali smo razlike in jih ovrednotili. Učenci morajo znati miselne vzorce razložiti sošolcem, učiteljem in opazovalcem pouka. Tako se naučijo nastopanja pred publiko. Pri geografiji smo slikovno gradivo in zemljevide uporabljali v vseh komponentah učne ure. Predstavitev temelji na prikazu konkretnih primerov pouka. Spremljali smo delo in preverjali doseganje učnih ciljev ter usvajanja digitalne pismenosti. Evalvirali smo posamezne ure in prišli do različnih zaključkov. Med učenci sedmih razredov smo izvedli še anketo, kjer so izrazili svoje mnenje o uporabi sodobnih tablic. Zmogljivost zgodovinskih in današnjih tablic je odvisna od spretnosti in sposobnosti uporabnikov.

Sabina Grabar, OŠ Martina Konšaka, Maribor

Sodelovalno učenje, prebiranje spletnih strani, uporaba slovarjev v elektronski obliki, kritično mišljenje, bralne učne strategije, spletna učilnica – oblike dela, ki sem jih vključila, ko sem z osmošolci obravnavala Prešernovo pesem Apel in čevljar. Učenci so delali v dvojicah, navodila za delo pa so dobili v spletni učilnici. Najprej so si na spletnih straneh (dane povezave) prebrali o Jerneju Kopitarju in tako spoznali ozadje nastanka pesmi. S primerjalno matriko so primerjali Prešernov in Kopitarjev pogled na jezik in literaturo. S pomočjo slovarjev v elektronski obliki so pojasnili neznane besede, ki so jih zasledili v pesmi. Po drugem branju so pesem analizirali tako, da je pol razreda pesem razčlenila vsebinsko, druga polovica pa jezikovno in oblikovno. Nato se je učenec iz prve skupine povezal z učencem iz druge skupine. Drug drugemu sta predstavila svoje delo in se tako seznanila z vsemi prvinami interpretacije. Sledilo je kritično razmišljanje. Učenci so na forumu spregovorili o aktualizaciji sporočila pesmi. Na koncu so se preizkusili v ustvarjalnem delu. Z odzadnjim slovarjem v elektronski obliki so si pomagali pri iskanju rim in pisali pesmi o Prešernu. Refleksija je pokazala, da so učenci kot aktivni udeleženci pouka z uporabo sodobne tehnologije in s sodelovalnim delom realizirali načrtovane cilje.

Karmen Posedel Golob, II. OŠ Žalec

Sem učiteljica v posebnem programu. V ta program so vključeni učenci z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Kot učiteljica v tem programu se zavedam, da je eden izmed najpomembnejših ciljev, ki ga moramo uresničiti, pripraviti učence na čimbolj samostojno življenje. Od tega je v veliki meri odvisna kvaliteta njihovih življenj v prihodnosti. V prispevku želim pokazati, kako ob podpori IKT-ja zagotavljam učencem, da se učijo drug od drugega. Osebe z zmerno in težjo motnjo potrebujejo nazorna slikovno podprta navodila in večkratno utrjevanje. Učenci so pri urjenju veščin in spretnosti uspešnejši, če imajo na voljo nazorne demonstracije in večkratne ponovitve. Ta ugotovitev mi je porodila idejo, da bi sposobnejši učenci naredili posnetke vsakodnevnih opravil z mobilnim telefonom, ki bi jih nato delili/objavili na spletni strani šole. Posnetke bi nato uporabljali in večkrat predvajali in se ob njih učili, urili manj sposobni učenci. Pri tem uporabljamo mobilne telefone, arnesovo spletno stran: video.arnes.si, spletno stran naše šole in računalnike. Na spletni strani šole je kotiček, kamor nalagamo posnetke. Učenci ne znajo brati, zato jim bodo pomagali nazorni posnetki sošolcev s posnetimi verbalnimi navodili. Kakšen je vpliv uporabe posnetkov na samostojnost učencev v domačem okolju sem merila z anketo, ki sem jo naslovila na starše učencev. Uporaba IKT učiteljem omogoča, da učencem dejavnosti prikažemo bolj konkretno oziroma nazorno. Učenci so razvili nove veščine pri uporabi IKT, njihovo znanje pa je bilo pridobljeno preko učenja drug od drugega in timskega dela. Tudi učenci so bili s potekom dela zadovoljni ter ponosni na nastanek njihovih posnetkov.