Ines Celin, OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica

Namen prispevka je skozi študijo primera predstaviti možnosti uporabe fotografij in posnetkov pouka z namenom spodbujanja medsebojnega učenja učenca in učitelja. Ob vpeljevanju fotografiranja in videoposnetkov kot načina za formativno spremljanje napredka učenca, sem spoznala vrednost tehnologije kot pripomočka, ki omogoči uvid na eni strani učencu in na drugi strani učitelju. V učnem procesu učitelji težko usmerimo pozornost na vse, kar se dogaja in se pogosto ne zavedamo, kako komuniciramo ali kako se odzivamo na obnašanja učenca. Da bi dosegli ugodne učinke, je nujno potrebno, da najprej z učencem vzpostavimo dober odnos in zaupanje. Bistveno je, da tehnologijo uporabljamo s pozitivno naravnanostjo, da sprva analiziramo le uspešne poskuse ter se usmerimo na to, kaj je učenec naredil dobro. Ob takšnem pristopu hitro vidimo napredek v motivaciji otroka (se trudi, sam predlaga snemanje). Sama sem po drugi strani ob posnetkih prišla do dragocenih spoznanj o svojem delu in s spremembo svojega pristopa dosegla premike tudi pri učencu. Ta izkušnja je bila zame preizkus zrelosti (sprejeti sebe in svoje šibkosti), opozorila pa me je tudi na pomen etičnega ravnanja z materialom, ki lahko okrepi ali pa ob neustreznem ravnanju hitro skrha odnos med učiteljem, učencem in starši.