Nejc Grošelj, Gimnazija Jurija Vege, Idrija

Življenja brez uporabe pametnih mobilnih naprav si v zadnjem času ne moremo več predstavljati. Dijaki so zato z navdušenjem izdelali prve android aplikacije skupaj s poučnim šolskim gradivom. Ker niso imeli nikakršnega predznanja iz programiranja, sem se odločil za uporabo enostavnega spletnega orodja Appinventor. Zadali smo si nalogo, da znotraj Erasmus+ projekta Airnet na uvodni izmenjavi v Malagi (od 6. 3. do 11.3.2015) predstavimo našo šolo na izviren in zabaven način. Pri pouku informatike so dijaki izdelali android kvize v španskem in angleškem jeziku in jih naložili na Google play store. S tem so pri udeležencih izmenjave ob koncu njihove uvodne predstavitve preverili, kako dobro so si zapomnili predstavitev. Za tem so naši dijaki predstavil ostalim dijakom program Appinventor in razložili potek izdelave kviza. Dijaki so se nato razdelili v heterogene skupine in izdelali kratke poučne kvize na temo zraka. Ugotovil sem, da se lahko program uporabi kot odlično didaktično orodje za začetno fazo učenja programiranja. Hkrati pa lahko z aplikacijami širimo osvojeno znanje iz različnih šolskih področji. V 10 minutnih delavnicah boste spoznali prednosti in slabosti Appinventorja in se naučili izdelati enostavno android aplikacijo v obliki poučnega kviza. Dijaki šole bodo predstavili svoje izkušnje z izdelavo in poučevanjem drugih dijakov na mednarodni izmenjavi.

Simon Dražič, OŠ Šmarje pri Kopru, Maja Vičič Krabonja, Srednja ekonomska šola Maribor

Obrnjeno učenje (flipped learning) je sodobna izobraževalna metoda, ki združuje učenje v živo in na daljavo. Učitelj posname kratek video z razlago učne vsebine in ga posreduje učencem, ki si posnetek ogledajo pred obravnavo v šoli. Videoposnetek naj traja največ 7 minut, kar omogoča ohranjanje koncentracije. Učenci načrtujejo, kdaj in kolikokrat si bodo posnetek ogledali, pripravijo vprašanja in povzetke, pri pouku pa o tem razpravljajo, rešujejo naloge in praktične probleme, kar bi sicer morali opraviti sami doma. Pri obrnjenem učenju je poudarek na aktivni vlogi učenca skozi celoten proces učenja. Učitelj postaja mentor in usmerjevalec. Učencem pomaga med poukom, sodeluje pri reševanju nalog in problemov, spremlja razumevanje učne snovi, spodbuja sodelovalno delo in medsebojno pomoč. Predstavili bomo spletno aplikacijo TED-Ed, ki omogoča, ne-le deljenje videoposnetka, pač pa tudi, da mu dodamo interaktivnosti (opremimo z vprašanji s katerimi preverijo svoje razumevanje, navodili za dodatno raziskovanje in razpravo) in usmerimo pozornost učencev. Učitelju omogoča tudi spremljanje dela učencev. Dostop do spletne strani je prost in njena uporaba enostavna. Dodana vrednost je učeča se skupnost, kjer učitelji izmenjujemo izkušnje ter uporabljamo in prilagajamo gradiva, ki so jih ustvarili drugi. Lekcije lahko pripravijo tudi učenci sami in tako dosežejo višje taksonomske stopnje – ustvari.

Andrej Oberwalder Zupanc, Srednja šola Domžale

Prispevek predstavi uporabnost tehnologije 3D tiskanja za razvoj ustvarjalnosti učencev in dijakov na področju oblikovanja različnih izdelkov. Predstavljen je primer uporabe v izobraževalnem programu strojni tehnik. Opisana tehnologija se lahko uporablja tudi v drugih srednješolskih izobraževalnih programih, vsekakor pa tudi že v osnovni šoli pri pouku Tehnike in tehnologije. Prispevek opiše različne možnosti za izdelavo 3D modelov: kreiranje lastnih v različnih programskih paketih in uporaba že izdelanih baz 3D modelov. Opiše pripravo 3D modela v ustrezno datoteko, pripravo ustrezne programske kode za 3D tisk (G-koda) in opiše program za upravljanje 3D tiskalnika. Opiše konkreten 3D tiskalnik, ki je primeren za uporabo v šolah. Predstavi tudi pozitivne izkušnje glede motiviranosti dijakov za ustvarjalno delo pri oblikovanju izdelkov. Ko še ni bilo možnosti izdelave izdelka in je vse ostalo na ekranu, je bila zavzetost dijakov manjša. Zelo se je povečala odgovornost do lastnega dela, saj se pri izdelanem izdelku točno vidijo napake. Če je izdelek ostal na ekranu, se to ni opazilo v takšni meri. Opisan način dela vzpodbuja izmenjavo idej, učenje med učenci, učenje med učiteljem in učenci, razvija se občutek za timsko delo. V procesu ustvarjanja novega izdelka se učinkovito uporablja razpoložljiva strojna in programska oprema, ki ni več sama sebi namen, ampak je v funkciji ustvarjalnosti.

Primož Umek, Simona Ostović, OŠ Orehek Kranj

Na festivalu imajo nadarjeni priložnost spoznati vsebine, ki niso predpisane z učnim načrtom, aktivnosti pa omogočajo divergentno, kritično in logično mišljenje, empatijo, izražanje skozi umetniške dejavnosti, spodbujajo radovednost, domišljijo, ustvarjalnost. Nadarjeni učenci najbolj želijo druženja in dejavnosti, ki so namenjene le njim, vendar jih šole po njihovem mnenju preredko organizirajo. Zato je naš festival dobrodošla popestritev na področju dela z nadarjenimi. Izziv, ki smo ga videli za izvajalce delavnic, je, da bi bile delavnice plod timskega dela učiteljev in medpredmetno obarvane. Gradivo za delavnico »Izdelajmo računalniško igrico« sva na začetku pripravljala vsak zase, kasneje pa sva skupaj uskladila ideje in poiskala najbolj optimalne naloge za učence. Za uvod smo naredili nekaj vaj brez računalnika, v nadaljevanju pa sva se odločila za uporabo enega novejših programskih jezikov – Scratch. Njegova prednost je preprostost, kode ni potrebno pisati ročno, temveč programske gradnike zlagamo skupaj kot kocke. Učenci se lahko posvetijo reševanju problemov, ne da bi se mučili z zahtevno sintakso. Prve vaje na računalniku so bile namenjene branju programa (sledenje kodi in predvidevanje rezultata), nato so učenci v parih popravljali napake v programu (zaporedje ukazov – pravilen vrstni red), v nadaljevanju pa so spoznali še osnovne koncepte v programiranju spremenljivke, zanke in vejitev. V drugem delu so učenci po skupinah izdelali svojo računalniško igrico.

Metka Kostanjevec, Prva gimnazija Maribor

Naučiti dijake izbrati primerne informacijske vire za opredeljeno potrebo je eden temeljnih ciljev knjižničnega informacijskega znanja (KIZ) v gimnaziji. Zato je zelo pomembno, da dijaki poznajo sistem postavitve knjižničnega gradiva v šolski knjižnici, v našem primeru je to sistem univerzalne decimalne klasifikacije oz. UDK-sistem. Ni namreč dovolj, da dijaki v knjižničnem katalogu najdejo želeno gradivo, temveč je nujno, da ga znajo tudi sami najti na knjižnih policah. Pri vsem tem jim je lahko v veliko pomoč sodobna računalniška ter komunikacijska tehnologija, ki ob ustrezni rabi olajša iskanje in občutno skrajša čas, potreben za zadovoljevanje informacijskih potreb. Na poti k doseganju omenjenih ciljev smo na Prvi gimnaziji Maribor izvedli pouk KIZ, pri katerem so dijaki 1. letnikov usvajali postavitev gradiva v šolski knjižnici s pomočjo tablic in QR-kod. Ob koncu izvedenega pouka smo bili zadovoljni vsi vpleteni: dijaki, ki so v veliki večini uspešno našli v nalogah zahtevano gradivo, in profesorice, ki smo le še utrdile svoje prepričanje o tem, da se pri timskem delu lahko res veliko naučimo drug od drugega.

Mateja Chvatal, OŠ Domžale

V letošnjem šolskem letu sem se odločila, da v podaljšanem bivanju seznanjam tretješolce z uporabo IKT z namenom dvigniti njihovo motivacijo za pisanje različnih vrst besedil, saj so se pogosto pred to nalogo, klasičen zapis v zvezek, upirali. Po drugi strani pa sem izhajala iz lastnih izkušenj pri delu z učenci prve triade, da se v tej starosti že lahko seznanjajo z uporabo IKT, da spoznajo računalnik tudi kot učni pripomoček in da se pri tem učijo drug od drugega. Program je izjemno zanimiv, barvit in nudi neomejene možnosti tako besednega kot likovnega ustvarjanja. Tako omogoča, da za vsako besedilo izberemo že narejene scene, sličice in like ali pa, da učenci narišejo scene sami, jih fotografirajo/skenirajo, naložijo na računalnik in jih nato uporabijo v programu. Pomemben je tako pri povezovanju različnih predmetnih področij (slovenščina, likovna vzgoja, angleščina) kot tesnem sodelovanju med učenci in učiteljem podaljšanega bivanja in razrednikom. Na tej točki gre seveda za nadaljevanje učenja, dejavnosti, ki jih učenci opravijo pri pouku, v njihov prosti čas. Pisanje in ustvarjanje je bilo za učence pravo veselje in sprostitev. Nastali so zanimivi stripi, opisi dni dejavnosti, tedenski urnik učenčevih aktivnosti, moja prva knjiga. Učenci so bili zelo uspešni in zato samozavestnejši.

Danuška Škapin, Jelka Čop, Anica Justinek, CPI

Kako lahko v šoli vsem učencem ponudimo možnosti za razvoj njihovih potencialov? Aplikacija VID (vodnik po individualizaciji in diferenciaciji), ki smo jo na Centru RS za poklicno izobraževanje razvili v okviru VŽU projekta MAPPING, je rezultat medsebojnega učenja in deljenja dobrih praks partnerjev iz Danske, Finske, Walesa, Nizozemske in Slovenije. Namenjena je poklicnim in strokovnim šolam, ki želijo razvijati didaktične modele, s katerimi bodo upoštevale individualne posebnosti vsakega posameznika in mu tako omogočile optimalne pogoje za učenje. Osnova za aplikacijo so merila kakovosti individualiziranega učenja, ki smo jih prav tako razvili v projektu MAPPING. Za vsako od meril aplikacija ponuja osnovna metodološka izhodišča, vprašanja za samoevalvacijo, dodatne dokumente in AV gradivo s primeri dobre prakse ter predloge za nadaljnje branje. Posamezna šola merila izbere v skladu s svojimi potrebami in cilji. Pri vseh merilih smo bili še posebej pozorni na smiselno rabo IKT. Za usposabljanje učiteljev je nastal spletni tečaj (MOOC), zasnovan po finskem modelu Diana (Dialogical Authentic Learning on the Net), ki sistematično spodbuja dialog med udeleženci posameznih študijskih skupin na tečaju ter na podlagi avtentičnih situacij vodi k izboljšanju lastne prakse individualiziranega učenja.

Sanja Pavlinić Vidic, OŠ Belokranjskega odreda, Semič

V prispevku je predstavljen sistem uvajanja angleščine kot prvega tujega jezika v 2. razredu osnovne šole. Na podlagi znanih dejstev, da so učenci v tem obdobju radovedni, imajo željo po učenju in potrebo po sporazumevanju na različne načine, v učnem procesu uporabljam IKT s katerim lažje in učinkoviteje dosegam učne cilje. Program Tux paint omogoča učinkovito in uspešno izvajanje dejavnosti, poleg tega pa krepi finomotoriko, domišljijo, medsebojno sodelovanje in interakcijo učencev ter omogoča zabavno učenje angleščine. S pomočjo programa učenci ponavljajo besedišče in se učijo brez vidnega napora, sama pa ob tem beležim in vrednotim napredek posameznega učenca. Tako učencem pripravim slikovni narek, besedišče obravnavane vsebine ali preprosto zgodbo, ki jo rišejo po navodilih. Delo diferenciram, tako da učence glede na zmožnosti razdelim v pare ali manjše skupine, kjer samostojno pripravijo navodila za slikovni narek in jih narekujejo drugemu paru oz. skupini. Pozitiven vpliv uporabe programa Tux paint se kaže v motivaciji in aktivnosti pri sodelovalnem učenju, učenci se drug od drugega učijo tako angleščino kot tudi uporabo didaktičnega programa.

Lidija Jug, OŠ Sladki Vrh

Razvoj in sam napredek informacijsko-komunikacijske tehnologije ima v današnjem času velik vpliv ne samo na naše življenje, ampak tudi na naš način poučevanja predmeta. Učenec postaja vse bolj aktiven deležnik poučevanja in didaktično smiselna izbira in uporaba IKT je zagotovo ena izmed možnosti za še uspešnejši razvoj matematičnega znanja. Še več, učencu tako omogočimo, da sam odkriva nova znanja in spoznanja, da lahko sam narekuje ali izbira tempo učenja, bolje razvija miselne in učne strategije za reševanje problemov, vizualizacija in demonstracija rešitev pa mu omogočata boljše pomnjenje, navsezadnje pa mu IKT lahko služi zgolj kot samo motivacijsko sredstvo. Učitelj ima tukaj pomembno vlogo, saj mora uporabo IKT najprej kritično ovrednotiti in zelo preudarno in smiselno umestiti v poučevanje. Znanje uporabe IKT je pri učencih in učiteljih različno. Pilotni projekt uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev v okviru projekta e-Šolska torba nam omogoča, da sodelujoči nadgradimo svoje znanje uporabe IKT in se učimo drug od drugega. V prispevku pokažem smiselno uporabo IKT pri poučevanju matematike kot primere dobre prakse. Tablični računalnik je z uporabo raznih programov in aplikacij, kot so Geogebra, Prezi, delo s preglednicami v Excelu, delo v spletni učilnici, delo v oblaku Drive, delo v e-listovniku in delo z e-gradivi, postal nepogrešljiv didaktični pripomoček matematike.

Jasmina Velikanje, Gimnazija Jurija Vege, Idrija

V prispevku je na treh primerih dobre prakse prikazana uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) z namenom formativnega spremljanja učenja (v nadaljevanju FS) v srednji šoli. FS v osnovi pomeni aktivna vloga učenca pri načrtovanju učnega procesa, zastavljanju učnih ciljev in spremljanju ter vrednotenju dosežkov. Eden temeljev FS je povratna informacija o učenju, ki učencu omogoča kritičen vpogled v svoje znanje, mu omogoča samoregulativno učenje in predstavlja izhodišča za napredovanje. Primeri prikazujejo vključevanje IKT v pouk drugega tujega jezika (nemščine) v gimnazijskem programu oziroma v pouk prvega tujega jezika (angleščina) v srednjem strokovnem izobraževanju. Dijaki večino dela opravijo v skupinah ali v paru v učilnici za multimedijo v šoli. Te oblike dela omogočajo sodelovalno učenje, medsebojno podpiranje, vrstniško poučevanje in odpirajo dialog o učenju med učiteljem in učencem in med učenci samimi. Dijaki pri delu izkazujejo digitalno kompetenco, ki so jo razvili samostojno ali pri pouku informatike ter uporabljajo različna brezplačna e-orodja. Poleg tega skupaj s sovrstniki ali učiteljem utrjujejo, preverjajo in nadgrajujejo znanje tujega jezika. Učitelj je hkrati v vlogi učenca, saj dijaki na področju IKT izkazujejo veliko znanja. Vsi prispevki oziroma izdelki so objavljeni v spletni učilnici Moodle in tako dostopni vsem dijakom. Na ta način imajo dijaki in učitelj možnost med seboj sodelovati na daljavo, izmenjati izkušnje in mnenja in se tako učiti eden od drugega.