SIRikt 2015

27. – 29. 5. 2015

SIRikt 2015 - 27. – 29. 5. 2015

Arhiv Kategorije: Program

Skype v vrtcu: blizu, pa vendar tako daleč

Klavdija Hrastovec, Vrtec Črnuče

Vedno več komunikacije v vsakdanjem in hitrem tempu življenja poteka ob pomoči različnih telekomunikacijskih naprav in povezav. Tudi delo v vrtcu se vedno bolj prepleta s sodobnimi tehnologijami, ki postajajo pripomoček pri izvajanju posameznih dejavnosti. V naši skupini pa smo se seznanili z uporabo brezplačnega internetnega telefonskega omrežja Skype, ki nam je v veliko pomoč pri video pogovorih z našo prijateljico, ki se je lani poleti preselila v London. Otroci so spremljali celoten potek priprave prostora in opreme pred video pogovorom. Ob vzpostavitvi povezave in ko so na zaslonu računalnika zagledali naš prijateljico, je bilo najprej slišati le vzklike veselja, videli pa smo nekoliko zadržano deklico, ki je tudi že zrasla in med odsotnostjo dopolnila 5 let. Pogovor je potekal sproščeno, otroke je najbolj zanimalo kako je praznovala rojstni dan, kako se počuti v Londonu, kako se pogovarja in kako je ime prijateljem v šoli. Zapela nam je nekaj pesmi v angleščini in razložila njihov pomen. Spoznali smo posebnosti njenega življenja v Londonu, mi pa smo ji predstavili naše dogodivščine. Po pogovoru so bili otroci polni najrazličnejših vtisov. Mi smo strnili vtise video pogovora v stavek: »London je tako daleč, mi pa smo prijateljico videli in slišali, kot da je čisto blizu nas.«

Šolske tablice

Emica Škrinjar,  OŠ Selnica ob Dravi

Naša šola je že drugo leto vključena v e-projekt, kjer uporabljamo iPade. Ugotavljamo, da se zgodovina ponavlja. Pred približno sto petdesetimi leti je izšel članek F. Stergarja o šolskih tablicah in njihovem namenu, uporabi, materialni sestavi in tudi ceni. S tem projektom smo dobili priložnost uporabljati sodobne tablice pri pouku. Učenci so primerjali tablice izpred sto petdeset let z današnjimi. Še posebej sta nas zanimali uporabi pri pouku zgodovine, kjer smo si izbrali temo miselnih vzorcev, in pri geografiji, kjer smo se posvetili rabi zemljevidov in slikovnega gradiva pri pouku. Pri delu smo uporabljali našo spletno učilnico. Pri zgodovini smo oblikovali miselne vzorce na klasičnih in sodobnih tablicah, ugotavljali smo razlike in jih ovrednotili. Učenci morajo znati miselne vzorce razložiti sošolcem, učiteljem in opazovalcem pouka. Tako se naučijo nastopanja pred publiko. Pri geografiji smo slikovno gradivo in zemljevide uporabljali v vseh komponentah učne ure. Predstavitev temelji na prikazu konkretnih primerov pouka. Spremljali smo delo in preverjali doseganje učnih ciljev ter usvajanja digitalne pismenosti. Evalvirali smo posamezne ure in prišli do različnih zaključkov. Med učenci sedmih razredov smo izvedli še anketo, kjer so izrazili svoje mnenje o uporabi sodobnih tablic. Zmogljivost zgodovinskih in današnjih tablic je odvisna od spretnosti in sposobnosti uporabnikov.

 

Med pesmijo, spletom in elektronskimi slovarji

Sabina Grabar, OŠ Martina Konšaka, Maribor

Sodelovalno učenje, prebiranje spletnih strani, uporaba slovarjev v elektronski obliki, kritično mišljenje, bralne učne strategije, spletna učilnica – oblike dela, ki sem jih vključila, ko sem z osmošolci obravnavala Prešernovo pesem Apel in čevljar. Učenci so delali v dvojicah, navodila za delo pa so dobili v spletni učilnici. Najprej so si na spletnih straneh (dane povezave) prebrali o Jerneju Kopitarju in tako spoznali ozadje nastanka pesmi. S primerjalno matriko so primerjali Prešernov in Kopitarjev pogled na jezik in literaturo. S pomočjo slovarjev v elektronski obliki so pojasnili neznane besede, ki so jih zasledili v pesmi. Po drugem branju so pesem analizirali tako, da je pol razreda pesem razčlenila vsebinsko, druga polovica pa jezikovno in oblikovno. Nato se je učenec iz prve skupine povezal z učencem iz druge skupine. Drug drugemu sta predstavila svoje delo in se tako seznanila z vsemi prvinami interpretacije. Sledilo je kritično razmišljanje. Učenci so na forumu spregovorili o aktualizaciji sporočila pesmi. Na koncu so se preizkusili v ustvarjalnem delu. Z odzadnjim slovarjem v elektronski obliki so si pomagali pri iskanju rim in pisali pesmi o Prešernu. Refleksija je pokazala, da so učenci kot aktivni udeleženci pouka z uporabo sodobne tehnologije in s sodelovalnim delom realizirali načrtovane cilje.

Snemaj, poglej in se uči

Karmen Posedel Golob, II. OŠ Žalec

Sem učiteljica v posebnem programu. V ta program so vključeni učenci z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Kot učiteljica v tem programu se zavedam, da je eden izmed najpomembnejših ciljev, ki ga moramo uresničiti, pripraviti učence na čimbolj samostojno življenje. Od tega je v veliki meri odvisna kvaliteta njihovih življenj v prihodnosti. V prispevku želim pokazati, kako ob podpori IKT-ja zagotavljam učencem, da se učijo drug od drugega. Osebe z zmerno in težjo motnjo potrebujejo nazorna slikovno podprta navodila in večkratno utrjevanje. Učenci so pri urjenju veščin in spretnosti uspešnejši, če imajo na voljo nazorne demonstracije in večkratne ponovitve. Ta ugotovitev mi je porodila idejo, da bi sposobnejši učenci naredili posnetke vsakodnevnih opravil z mobilnim telefonom, ki bi jih nato delili/objavili na spletni strani šole. Posnetke bi nato uporabljali in večkrat predvajali in se ob njih učili, urili manj sposobni učenci. Pri tem uporabljamo mobilne telefone, arnesovo spletno stran: video.arnes.si, spletno stran naše šole in računalnike. Na spletni strani šole je kotiček, kamor nalagamo posnetke. Učenci ne znajo brati, zato jim bodo pomagali nazorni posnetki sošolcev s posnetimi verbalnimi navodili. Kakšen je vpliv uporabe posnetkov na samostojnost učencev v domačem okolju sem merila z anketo, ki sem jo naslovila na starše učencev. Uporaba IKT učiteljem omogoča, da učencem dejavnosti prikažemo bolj konkretno oziroma nazorno. Učenci so razvili nove veščine pri uporabi IKT, njihovo znanje pa je bilo pridobljeno preko učenja drug od drugega in timskega dela. Tudi učenci so bili s potekom dela zadovoljni ter ponosni na nastanek njihovih posnetkov.

Dijaki izdelujejo in poučujejo izdelavo android aplikacij

Nejc Grošelj, Gimnazija Jurija Vege, Idrija

Življenja brez uporabe pametnih mobilnih naprav si v zadnjem času ne moremo več predstavljati. Dijaki so zato z navdušenjem izdelali prve android aplikacije skupaj s poučnim šolskim gradivom. Ker niso imeli nikakršnega predznanja iz programiranja, sem se odločil za uporabo enostavnega spletnega orodja Appinventor. Zadali smo si nalogo, da znotraj Erasmus+ projekta Airnet na uvodni izmenjavi v Malagi (od 6. 3. do 11.3.2015) predstavimo našo šolo na izviren in zabaven način. Pri pouku informatike so dijaki izdelali android kvize v španskem in angleškem jeziku in jih naložili na Google play store. S tem so pri udeležencih izmenjave ob koncu njihove uvodne predstavitve preverili, kako dobro so si zapomnili predstavitev. Za tem so naši dijaki predstavil ostalim dijakom program Appinventor in razložili potek izdelave kviza. Dijaki so se nato razdelili v heterogene skupine in izdelali kratke poučne kvize na temo zraka. Ugotovil sem, da se lahko program uporabi kot odlično didaktično orodje za začetno fazo učenja programiranja. Hkrati pa lahko z aplikacijami širimo osvojeno znanje iz različnih šolskih področji. V 10 minutnih delavnicah boste spoznali prednosti in slabosti Appinventorja in se naučili izdelati enostavno android aplikacijo v obliki poučnega kviza. Dijaki šole bodo predstavili svoje izkušnje z izdelavo in poučevanjem drugih dijakov na mednarodni izmenjavi.

Obrnjeno učenje z uporabo spletne aplikacije TED-Ed

Simon Dražič, OŠ Šmarje pri Kopru, Maja Vičič Krabonja, Srednja ekonomska šola Maribor

Obrnjeno učenje (flipped learning) je sodobna izobraževalna metoda, ki združuje učenje v živo in na daljavo. Učitelj posname kratek video z razlago učne vsebine in ga posreduje učencem, ki si posnetek ogledajo pred obravnavo v šoli. Videoposnetek naj traja največ 7 minut, kar omogoča ohranjanje koncentracije. Učenci načrtujejo, kdaj in kolikokrat si bodo posnetek ogledali, pripravijo vprašanja in povzetke, pri pouku pa o tem razpravljajo, rešujejo naloge in praktične probleme, kar bi sicer morali opraviti sami doma. Pri obrnjenem učenju je poudarek na aktivni vlogi učenca skozi celoten proces učenja. Učitelj postaja mentor in usmerjevalec. Učencem pomaga med poukom, sodeluje pri reševanju nalog in problemov, spremlja razumevanje učne snovi, spodbuja sodelovalno delo in medsebojno pomoč. Predstavili bomo spletno aplikacijo TED-Ed, ki omogoča, ne-le deljenje videoposnetka, pač pa tudi, da mu dodamo interaktivnosti (opremimo z vprašanji s katerimi preverijo svoje razumevanje, navodili za dodatno raziskovanje in razpravo) in usmerimo pozornost učencev. Učitelju omogoča tudi spremljanje dela učencev. Dostop do spletne strani je prost in njena uporaba enostavna. Dodana vrednost je učeča se skupnost, kjer učitelji izmenjujemo izkušnje ter uporabljamo in prilagajamo gradiva, ki so jih ustvarili drugi. Lekcije lahko pripravijo tudi učenci sami in tako dosežejo višje taksonomske stopnje – ustvari.

Ustvarjalnost brez meja

Andrej Oberwalder Zupanc, Srednja šola Domžale

Prispevek predstavi uporabnost tehnologije 3D tiskanja za razvoj ustvarjalnosti učencev in dijakov na področju oblikovanja različnih izdelkov. Predstavljen je primer uporabe v izobraževalnem programu strojni tehnik. Opisana tehnologija se lahko uporablja tudi v drugih srednješolskih izobraževalnih programih, vsekakor pa tudi že v osnovni šoli pri pouku Tehnike in tehnologije. Prispevek opiše različne možnosti za izdelavo 3D modelov: kreiranje lastnih v različnih programskih paketih in uporaba že izdelanih baz 3D modelov. Opiše pripravo 3D modela v ustrezno datoteko, pripravo ustrezne programske kode za 3D tisk (G-koda) in opiše program za upravljanje 3D tiskalnika. Opiše konkreten 3D tiskalnik, ki je primeren za uporabo v šolah. Predstavi tudi pozitivne izkušnje glede motiviranosti dijakov za ustvarjalno delo pri oblikovanju izdelkov. Ko še ni bilo možnosti izdelave izdelka in je vse ostalo na ekranu, je bila zavzetost dijakov manjša. Zelo se je povečala odgovornost do lastnega dela, saj se pri izdelanem izdelku točno vidijo napake. Če je izdelek ostal na ekranu, se to ni opazilo v takšni meri. Opisan način dela vzpodbuja izmenjavo idej, učenje med učenci, učenje med učiteljem in učenci, razvija se občutek za timsko delo. V procesu ustvarjanja novega izdelka se učinkovito uporablja razpoložljiva strojna in programska oprema, ki ni več sama sebi namen, ampak je v funkciji ustvarjalnosti.

Festival naše prihodnosti – Izdelajmo računalniško igrico

Primož Umek, Simona Ostović, OŠ Orehek Kranj

Na festivalu imajo nadarjeni priložnost spoznati vsebine, ki niso predpisane z učnim načrtom, aktivnosti pa omogočajo divergentno, kritično in logično mišljenje, empatijo, izražanje skozi umetniške dejavnosti, spodbujajo radovednost, domišljijo, ustvarjalnost. Nadarjeni učenci najbolj želijo druženja in dejavnosti, ki so namenjene le njim, vendar jih šole po njihovem mnenju preredko organizirajo. Zato je naš festival dobrodošla popestritev na področju dela z nadarjenimi. Izziv, ki smo ga videli za izvajalce delavnic, je, da bi bile delavnice plod timskega dela učiteljev in medpredmetno obarvane. Gradivo za delavnico »Izdelajmo računalniško igrico« sva na začetku pripravljala vsak zase, kasneje pa sva skupaj uskladila ideje in poiskala najbolj optimalne naloge za učence. Za uvod smo naredili nekaj vaj brez računalnika, v nadaljevanju pa sva se odločila za uporabo enega novejših programskih jezikov – Scratch. Njegova prednost je preprostost, kode ni potrebno pisati ročno, temveč programske gradnike zlagamo skupaj kot kocke. Učenci se lahko posvetijo reševanju problemov, ne da bi se mučili z zahtevno sintakso. Prve vaje na računalniku so bile namenjene branju programa (sledenje kodi in predvidevanje rezultata), nato so učenci v parih popravljali napake v programu (zaporedje ukazov – pravilen vrstni red), v nadaljevanju pa so spoznali še osnovne koncepte v programiranju spremenljivke, zanke in vejitev. V drugem delu so učenci po skupinah izdelali svojo računalniško igrico.

S QR-kodo med knjižne police

Metka Kostanjevec, Prva gimnazija Maribor

Naučiti dijake izbrati primerne informacijske vire za opredeljeno potrebo je eden temeljnih ciljev knjižničnega informacijskega znanja (KIZ) v gimnaziji. Zato je zelo pomembno, da dijaki poznajo sistem postavitve knjižničnega gradiva v šolski knjižnici, v našem primeru je to sistem univerzalne decimalne klasifikacije oz. UDK-sistem. Ni namreč dovolj, da dijaki v knjižničnem katalogu najdejo želeno gradivo, temveč je nujno, da ga znajo tudi sami najti na knjižnih policah. Pri vsem tem jim je lahko v veliko pomoč sodobna računalniška ter komunikacijska tehnologija, ki ob ustrezni rabi olajša iskanje in občutno skrajša čas, potreben za zadovoljevanje informacijskih potreb. Na poti k doseganju omenjenih ciljev smo na Prvi gimnaziji Maribor izvedli pouk KIZ, pri katerem so dijaki 1. letnikov usvajali postavitev gradiva v šolski knjižnici s pomočjo tablic in QR-kod. Ob koncu izvedenega pouka smo bili zadovoljni vsi vpleteni: dijaki, ki so v veliki večini uspešno našli v nalogah zahtevano gradivo, in profesorice, ki smo le še utrdile svoje prepričanje o tem, da se pri timskem delu lahko res veliko naučimo drug od drugega.

Kako motivirati tretješolce za besedno ustvarjanje in sodelovalno učenje? Odgovor: s programom Story jumper

Mateja Chvatal, OŠ Domžale

V letošnjem šolskem letu sem se odločila, da v podaljšanem bivanju seznanjam tretješolce z uporabo IKT z namenom dvigniti njihovo motivacijo za pisanje različnih vrst besedil, saj so se pogosto pred to nalogo, klasičen zapis v zvezek, upirali. Po drugi strani pa sem izhajala iz lastnih izkušenj pri delu z učenci prve triade, da se v tej starosti že lahko seznanjajo z uporabo IKT, da spoznajo računalnik tudi kot učni pripomoček in da se pri tem učijo drug od drugega. Program je izjemno zanimiv, barvit in nudi neomejene možnosti tako besednega kot likovnega ustvarjanja. Tako omogoča, da za vsako besedilo izberemo že narejene scene, sličice in like ali pa, da učenci narišejo scene sami, jih fotografirajo/skenirajo, naložijo na računalnik in jih nato uporabijo v programu. Pomemben je tako pri povezovanju različnih predmetnih področij (slovenščina, likovna vzgoja, angleščina) kot tesnem sodelovanju med učenci in učiteljem podaljšanega bivanja in razrednikom. Na tej točki gre seveda za nadaljevanje učenja, dejavnosti, ki jih učenci opravijo pri pouku, v njihov prosti čas. Pisanje in ustvarjanje je bilo za učence pravo veselje in sprostitev. Nastali so zanimivi stripi, opisi dni dejavnosti, tedenski urnik učenčevih aktivnosti, moja prva knjiga. Učenci so bili zelo uspešni in zato samozavestnejši.