SIRikt 2015

27. – 29. 5. 2015

SIRikt 2015 - 27. – 29. 5. 2015

Od učiteljev s palico in razpadajočimi učbeniki v roki do nasmejanih učiteljev z e-tablicami in e-učbeniki na klopi

Klavdija Križovnik, OŠ Mislinja

Živimo v času, ko naš vsakdan obdajajo različne nove tehnologije. Uporaba teh tehnologij pri pouku pa je učencem danes blizu, saj je internet že vsakdanji način sporazumevanja z ljudmi in nepogrešljiv vir pri iskanju informacij mladih. Osnovni namen dela z e-tablico, e-gradivi ter dostopnimi aplikacijami je ta, da nudi učencem večjo prostorsko in časovno predstavljivost dogodkov, ponudi učenje naravoslovnih predmetov na drugačen, njim zanimiv način ter bogatenje besednega zaklada materinega, angleškega in nemškega jezika. Učenci so tako bili aktivni »soustvarjalci« usvajanja znanja, učitelj pa njihov moderator/usmerjevalec. S tem smo sledili sodobnim metodičnim usmeritvam pouka v osnovni šoli, katerega cilj je postopno uvajanje učencev v samostojno ustvarjalno-kritično mišljenje, učenje z odkrivanjem in raziskovanjem. S pomočjo refleksije smo ugotovili, da so učenci takšen način preverjanja znanja in dela sprejeli bolje kot pa tradicionalne oblike, saj so se učili na nezaveden in na zabaven način. Seveda je obstajala možnost, da bodo nekatere informacije za posamezne učence popolnoma nove, drugi učenci pa bodo svoje znanje le še poglobili in utrdili. Na ta način smo skušali upoštevati individualnost učencev. Z ustreznim stopnjevanjem, osebnim stilom poučevanja ter s sodelovanjem učencev smo dosegli zmagovito kombinacijo znanja, razumevanja, pomnjenja, zabave, spoštovanja in strpnosti.

Učenje programiranja v navideznem svetu, podprtem s formativnim spremljanjem

Boštjan Ravnjak, OŠ Janka Glazerja Ruše; Franc Jakoš, OŠ Janka Glazerja Ruše in OŠ Selnica ob Dravi

Prispevek opisuje uvod v učenje programiranja v večuporabniškem navideznem svetu s pomočjo izobraževalne igre “Aladin in njegova leteča preproga”. Novost učnega okolja so prvine formativnega spremljanja, implementirane v izobraževalno igro. V ta namen sva uporabila funkcionalnost “Webintercom”, ki je del vtičnika SloodleSet 1.2 za izobraževalno okolje Moodle in navidezno okolje Opensimulator. Vtičnik je omogočil povezavo med navideznim in izobraževalnim okoljem. Zapisana besedila učencev v navideznem svetu so se shranjevala v MaySQL bazi podatkov Moodlovega okolja. Napisati je bilo potrebno program za izpisovanje zapisanega besedila na objektih v obliki tekstur v navideznem svetu. Za poučevanje sva izbrala popoldanske delavnice za nadarjene učence 6. razredov, ki se v učnem procesu še niso srečali s programiranjem. V ta namen sva v proces vključila prvine formativnega spremljanja, ki so tako učencem kot učiteljema pomagale pri spremljanju napredka in pri razumevanju konceptov programiranja. Spremljala sva tri ključne faze: predznanje, strategije in samoevalvacijo učencev. Umestila sva jih v področja igre, kjer sva poskušala več časa nameniti razmišljanju o pravilih igre, reševanju zapletov, programiranju. Učenci so v procesu faz lahko spoznali razmišljanje ostalih vključenih učencev in si na tak način pridobili možnost boljšega in temeljitejšega razumevanja izobraževalne igre. Samoevalvacije učencev kažejo na to, da so s takšnim načinom dela učenci lažje reševali naloge.

Gradiva za obrnjeno učenje in varne šolske ure

Maja Vreča in Ingrid Možina Podbršček, Arnes, Mojca Borin, OŠ Draga Kobala Maribor, Simon Dražič, OŠ Šmarje pri Kopru, Anita Smole in Sonja Strgar, OŠ Vide Pregarc Ljubljana

V širši javnost se počasi širi osnovno zavedanje, da je lahko internet nevaren predvsem zaradi naraščajočega števila različnih prevar in okužb z virusi ali kakšno drugo zlonamerno kodo. Toda poleg teh nevarnosti se, predvsem z naraščajočo uporabo pametnih telefonov in drugih priročnih napravic, širijo tudi druge neprijetne plati te navezanosti na nove tehnologije. Zlasti pri mlajših se ta navezanost zlahka razvije v različne odvisnosti. Poleg tega nenehna dostopnost spleta otrokom in mladostnikom pogosto omogoča tudi »sodobnejše« oblike nadlegovanja vrstnikov. Táko nasilje se zadnja leta vse bolj razrašča, saj je večinoma skrito pred pogledi odraslih. Če želimo omejiti razrast vseh neprijetnih pojavov, povezanih z rabo novih tehnologij, se moramo posvetiti ozaveščanju. Na tej konferenci bomo predstavili Arnesova videogradiva za učence in dijake, namenjena uporabi pri učnih urah ali kot pripomoček za t. i. obrnjeno učenje. Arnes je organiziral natečaj za vzorčne šolske ure, pripravljene na podlagi teh videogradiv in risank »Ovce«. Tri najboljše ure bodo nagrajene in predstavljene.

maja-vrecaMaja Vreča je zaposlena na Arnesu od leta 1995. V okviru svojega dela z uporabniki se ukvarja tudi s problemi varne rabe interneta in naprav ter sodeluje v projektu SAFE. V okviru tega piše članke in izvaja predavanja za različne publike – od učencev in dijakov ter njihovih staršev, do študentov in zaposlenih v pedagoških in drugih zavodih.

ingrid-podbrscekIngrid Možina Podbršček je od avgusta 2014 zaposlena na Arnesu v sklopu projekta E-šolska torba, kjer skrbi za področje SIO/Arnes delavnic. Že od leta 1994 sodeluje pri pripravi in organizaciji izobraževanj s področja uporabe IKT pri vzgojno-izobraževalnem delu za zaposlene v vrtcih, šolah in dijaških domovih. Sodelovala je v projektu Računalniškega opismenjevanja (RO) in v projektu E-šolstvo, v katerem je bila ena od vodij projekta.

Pregled nalog za Maturoexe.xls

Tadej Hren, SI-CERT, Arnes

Bančni trojanci, izsiljevalski virusi, napadi na spletne banke, omrežni napadi z izkoriščanjem internetne infrastrukture, ciljani napadi z izredno sofisticiranim socialnim inženiringom so teme, s katerimi se dnevno ubadamo na SI-CERT. Na predavanju bomo pogledali, kaj je na področju internetne varnosti zaznamovalo zadnje leto, in poskušali ugotoviti, ali bo prihodnost kaj bolj rožnata.

tadej-hrenTadej Hren je od leta 2004 zaposlen na SI-CERT, kjer je del ekipe, ki se ukvarja z reševanjem internetnih incidentov.

Izrabimo Arnesov GVS do zadnjega bita

Miha Kočar, OŠ Martina Krpana

Večinoma imamo na šolah na GVS-strežnikih postavljene zgolj Moodle in zastarele Joomle, ki bi jih že tako ali tako morali nadomestiti z Arnes spletom. Na predavanju boste zato preko konkretnih primerov izvedeli , za kaj vse še lahko uporabite svoj GVS-strežnik, tudi če posedujete zgolj »temeljne veščine« osnovnošolskega računalnikarja. Vsi, ki vam je sistemska administracija blizu, boste na predavanju gotovo dobili tudi kakšno novo idejo, morda pa do nje pridemo tudi preko pogovora ob koncu predavanja.

miha-kocarMiha Kočar je zaposlen je na dveh OŠ kot učitelj tehnike in računalniških izbirnih predmetov, kot računalnikar pa vzdržuje računalnike ter omrežje obeh šol. Pred vstopom v šolstvo je bil tudi v vlogah laboranta, sistemskega administratorja ter programerja na FNM UM, PEF/FNM UM ter RCUM. Prosti čas si krajša z modelarstvom,elektroniko ter programiranjem.

Arnes učilnice [beta] – Moodle na avtopilotu

Martin Božič, Arnes

Moodle je najbolj priljubljen LMS-sistem, ki ga uporablja slovensko šolstvo. Njegovo vzdrževanje je lahko zahtevno, saj terja kar nekaj predznanja iz operacijskih sistemov, spremljanja novoizdanih popravkov, varnostnega kopiranja in upravljanja uporabniških računov. Namen pilotnega projekta Arnes učilnice je bil razviti in ponuditi šolam Moodle kot storitev. V Arnes učilnicah Arnesovi strokovnjaki poskrbijo za tehnično vzdrževanje, tako da se lahko skrbniki učilnic popolnoma posvetijo vsebinam in pomoči uporabnikom.

martin-bozicMartin Božič se že 10 let ukvarja z Linuxom in strežniki. Na Arnesu skrbi za strežniško infrastrukturo SIO in vodi pilotni projekt Arnes Učilnice. Kadar ni skupaj z ženo in otrokoma, poprime za najbližje glasbilo ali dobro knjigo.

O izobraževanju za lažji prehod iz Joomle na splet.arnes.si

Simon Gerdina, OŠ Ivana Cankarja

V podporo storitvi splet.arnes.si je nastalo izobraževanje oziroma delavnica Iz Joomle na WordPress. Prepričati in navdušiti smo vas želeli za uporabo splet.arnes.si ter olajšati prehod z obstoječih spletnih strani, postavljenih v Joomli. Splet.arnes.si je v tem trenutku najboljša izbira za postavitev (šolskih) spletnih strani in predstavitev. Vse nadgradnje in posodobitve opravijo na Arnesu, poskrbijo tudi za teme, gradnike in vtičnike. Njihov nabor se sproti prilagaja potrebam. Administratorji se posvetijo prilagajanju videza v okviru danih možnosti in vsebini spletišč. Želimo, da šolske spletne strani iz neposodobljene Joomle, ki pomeni potencialno nevarnost, čim prej preselite na splet.arnes.si.

simon-gerdinaSimon Gerdina uči matematiko in opravlja delo računalnikarja na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. V preteklih letih je sodeloval v projektih E-šolstvo in E-šolska torba. Kot predavatelj sodeluje pri izvedbi delavnic Uporaba splet.arnes.si in Iz Joomle na WordPress.

Projekt IR-optika

Katja Telič in Gregor Steklačič, DID

Projekt IR-optika je namenjen reševanju perečega problema optičnih povezav zavodov s področja raziskovanja in izobraževanja v omrežje Arnes, kar je nujno potrebno za njihovo delovanje. Projekt se izvaja v 52 sklopih za 637 zavodov. Izbrani ponudniki v nekaterih sklopih že zaključujejo optične povezave od upravičenih zavodov do Arnesovega vozlišča. Do konca leta 2015 bo imelo v Sloveniji okoli 700 izobraževalno-raziskovalnih zavodov zmogljivo optično povezavo s hitrostjo najmanj 1 Gb/s, s katero bo dolgoročno rešen problem kakovostnih povezav zavodov v internet ter omogočena uporaba najsodobnejših IKT-storitev v izobraževalnih procesih.

katja-telicKatja Telič je od potrditve operacije zaposlena pri projektu IR-optika, ki se izvaja pod okriljem Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Pred tem je koordinirala sodelovanje direktorata znotraj ministrstva in z zainteresirano javnostjo.

 

 gregor-steklacicGregor Steklačič je prve karierne korake začel v mladinskih organizacijah kot direktor zasebnega zavoda v Grosupljem, nato pa je bil pet let vodja projektov v Razvojnem centru Srca Slovenije, kjer je delal pri projektih na področju povezovanja IKT-podjetij za razvoj storitev za starostnike, podjetništva in mobilnosti. Od 1. oktobra 2014 je zaposlen na Direktoratu za informacijsko družbo na MIZŠ pri projektu IR-optika.

1ka – nova storitev v Arnes federaciji

Barbara Neža Brečko, FDV

Orodje 1KA je odprtokodna aplikacija, ki zagotavlja podporo za spletno storitev anketiranja. 1KA je nova storitev v federaciji Arnes, sam sistem pa je v uporabi in se stalno razvija od leta 2009. 1KA se prilagaja tudi potrebam v izobraževalnem procesu – predvsem hitremu pridobivanju povratnih informacij, uporabi anketnega sistema za standardizirane in anonimne evalvacije ter animaciji učencev z vključitvijo v skupinsko delo, evalvacije in raziskave. Omogoča izdelavo preprostih prijavnih form za šolske dejavnosti in izvedbe dogodkov.

neza-breckoBarbara Neža Brečko je raziskovalka na Univerzi v Ljubljani, FDV. Ukvarja se predvsem z evalvacijo in učinkovitostjo rabe IKT v izobraževanju ter z digitalnimi kompetencami. Pri tem uporablja tudi orodje 1KA.

Kulturnik.si – slovenska kultura na enem mestu

Živa Zupan, Ljudmila

Problem slovenske kulture na spletu ni pomanjkanje, pač pa so to razdrobljenost, nepreglednost in otežena dostopnost vsebin. Splošni spletni iskalniki (Google ipd.) ne morejo preiskovati zbirk podatkov skozi obrazce, zato obstaja ogromno podatkov, shranjenih v specializiranih bazah, ki so v iskalnikih nedosegljivi. V društvu Ljudmila zato razvijamo spletno orodje – portal Kulturnik, ki na enem mestu združuje slovenske kulturne e-vsebine in omogoča:

  • večjo dostopnost slovenske kulture v spletnem informacijskem prostoru;
  • lažje in hitrejše iskanje kulturnih vsebin;
  • pomembnejše zadetke od iskalnikov Google ali Najdi.si.

Kulturnik sestavljajo metaiskalnik in dva agregatorja, eden za novice in drugi za dogodke, ki jih zbiramo iz raznovrstnih slovenskih digitalnih virov in zbirk, povezanih z umetnostjo in kulturo. Teh virov je zdaj že več kot tisoč! Na predavanju vam bomo predstavili možnosti uporabe, vsebino in delovanje Kulturnika.

Ziva-ZupanŽiva Zupan je že od leta 1996 tesna sodelavka Ljudmile, kjer se od samega začetka ukvarja z načrtovanjem, izdelavo in optimizacijo spletnih strani s poudarkom na uporabniški in uredniški izkušnji. Pozneje je prevzela koordinacijo različnih projektov, denimo vsebinsko vodenje Mobilatorija – visokotehnološkega mobilnega zabojnika, namenjenega digitalnemu opismenjevanju. Med letoma 2004 in 2010 se je v KUD-u France Prešeren Trnovo podrobneje seznanila z delovanjem slovenske kulturne scene, predvsem s finančnega in projektnega vidika. Leta 2010 se je vrnila v društvo Ljudmila. Zaradi izkušenj na področju administracije in projektnega vodenja je prevzela mesto tajnika društva Ljudmila ter koordinacijo kulturnih projektov informacijske dejavnosti na področju mednarodnega sodelovanja in kulturnega razvoja – Culture.si ter Kulturnik.si. Njen glavni interes vseskozi ostaja izdelovanje uporabniku prijaznega spleta.