Predstavitev nam bo ponudila ključna orodja in okvirje za vse, ki bi radi izgradili in omogočili ‘zagonsko’ (‘start up’) kulturo v šoli, inštitutu ali organizaciji. Prikazani bodo temeljni principi t.im. vitkega razvoja, ki so temelj uspeha majhnih inovativnih skupina od Silicijeve doline pa vse do lokalnih skupnosti v Afriki. Če majhne, samoorganizirajoče se skupine delujejo avtonomno in pri tem delijo principe ter kriterije uspeha, t.j. če merijo, kako sodelujejo in kakšni so njihovi dosežki, so lahko resnično uspešne in opolnomočijo ljudi, ne glede na cilj, ki ga poizkušajo doseči.

Dominic Graveson je neodvisni svetovalec na področju digitalne preobrazbe in e-učenja. Izzivalen in pozitivno ‘moteč’, z izkušnjami na različnih področjih poslovanja in delovanja, vključno z javnim sektorjem, izobraževanjem, mediji, finančnim sektorjem, radiem in televizijo, založništvom, tehnologijo in terciarnim sektorjem. Izkušen je tako na področju teorije upravljanja ter dnevnih digitalnih sprememb v podjetjih, razvoju in masovnem zagotavljanju storitev in vsebin.

Njegova zadnja pomembna funkcija je bila vodja razvoja na področju učenja, medijev in sodelovanja na univerzi The Open University v Veliki Britaniji, kjer je vodil veliko skupino razvojnikov, ki so razvijali in vzdrževali platforme za učenje.

ePIRLS je nova razsežnost Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS. Klasičnemu preverjanju razumevanja samostojno prebranih literarnih in informativnih besedil, natisnjenih na papirju, je prvič dodano preverjanje, kjer četrtošolci in četrtošolke v simuliranem internetnem okolju berejo informativna besedila in odgovarjajo na vprašanja. V mesecu aprilu 2014 smo zaključili zbiranje podatkov 15 državah. Predstavljeni bodo čisto sveži rezultati preverjanja v Sloveniji, kjer je v predraziskavi ePIRLS sodelovalo preko 1100 otrok. Raziskavo v Sloveniji vodi Pedagoški inštitut, po mednarodno določenem protokolu pa jo izvajajo šole same. Pri izvedbi so bile kljub razvnovrstnim oviram zelo uspešne.

Marjeta Doupona je raziskovalka na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirana novinarka in magistra sociologije kulture (področje uporabne lingvistike). Raziskovalno se ukvarja predvsem s pismenostjo in uporabo IKT pri opismenjevanju. Je nacionalna koordinatorka Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS, v okviru katere je bila tudi članica mednarodne ekspertne skupine pri IEA za metodologijo preverjanja pismenosti na računalnikih. Kot članica ekspertne skupine je sodelovala pri projektu ZRSS Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Bila je članica Nacionalne komisije za pismenost ves čas njenega obstoja.

Ilustracije, nastale med predavanjem:

Ilustrator: Igor Ribič

Ponavadi poučujemo tisto, kar zelo dobro poznamo, pri čemer verjetno enako dobro poznamo tudi rezultate projektov učencev in v kakšno smer bodo šle njihove razprave. Drugi način bi bil izvajanje pouka v razredih, kjer ne vemo, kaj se bo zgodilo – učenci raziskujejo in analizirajo svet z metodo empiričnega raziskovanja in ustvarjajo popolnoma novo znanje. Učenci za svoje raziskovanje dobijo idejo iz trenutnih aktualnih tem v razredu in pripravijo raziskovalni instrumentarij – kot so npr. ankete, fokusne skupine ali celo eksperimenti. Naslednji koraki so zbiranje in analiza podatkov ter prikaz rezultatov. Ta način poučevanja ima veliko prednosti: Učenci morajo raziskati različne vidike problema zelo natančno, zbiranje in analiza podatkov pa sta zanimiva tudi če niso sicer ravno navdušeni nad temo, in učenci so običajno zelo ponosni na rezultate.  S pridobivanjem prvih izkušenj pri načrtovanju empiričnih projektov, zbiranju podatkov, kakor tudi analiziranju in dokumentiranju, učenci pridobivajo pomembne metodološke spretnosti. Glavni namen prispevka je predstaviti ta način poučevanja ter ponuditi praktične nasvete za njegovo izvedbo v različnih učnih okoljih. Ta metoda združuje dva vidika učenja od učencev in uporabo podatkov v procesu učenja.

Maria-Christina Nimmerfroh je diplomirala s področja psihologije organizacij na Goethejevi univerzi v Frankfurtu ter opravila specializacijo iz klinične psihologije /psihoterapije.
Predava in izvaja izobraževanja na različnih univerzah in drugih institucijah.
Na Goethejevi univerzi v Frankfurtu deluje na inštitutu za psihologijo,  oddelek za metodiko psihologije, evalvacijo in raziskovalno metodiko. Ukvarja se z računalniško podprtim delom ter e-učenjem v empirični psihologiji.

Ilustracije, nastale med predavanjem:

Ilustrator: Igor Ribič

Izziv za veliko učiteljev je prepoznati, da se izobraževanje ne dogaja znotraj štirih sten njihovih učilnic. Karkoli se dogaja v enem razredu bi moralo biti del širšega razvoja šole in končno tudi izobraževalnega ekosistema. V predstavitvi bo Diana podala nekaj svojih izkušenj iz projektov Living Schools Lab  in Creative Classrooms Lab, v katerih je bila odgovorna za spremljavo in dokumentiranje inovativnih praks pri uporabi tehnologije v šolah širom Evrope. Diana bo predstavila kako šole lahko dokaze iz enega razreda uporabijo za obogatitev prakse na celotni šoli.

Diana Bannister je direktor razvoja učnih tehnologij na pedagoški fakulteti univerze v Wolverhamptonu, Velika Britanija. Svojo kariero je začela kot razredna učiteljica in namestnica ravnatelja, a se l. 2001 preselila na univerzo, da bi vodila projekte s področja tehnologije in izboljšave šol. L. 2009 je začela sodelovati s šolami po Evropi, kjer je pomagala učiteljem učinkovito uporabljati tehnologijo v podporo učenju in poučevanju. Redno izvaja izobraževanja s področja strokovnega usposabljanja za vodstvene delavce šol in učitelje, pri čemer raziskuje strategije za razvoj šole. Obiskala  in delala je s šolami v več kot 30 državah, kjer je opazovala in dokumentirala prakso, da bi lažje razumela kako frontalno uvajati spremembe v šolah.

Ilustracije, nastale med predavanjem:

Ilustrator: Igor Ribič