Ilustracije, nastale med predavanjem:

Ilustrator: Igor Ribič

Odločanje običajno razumemo kot postopek izbire variante ali alternative izmed več možnih in to tako, da je izbrana alternativa tista, ki najbolj ustreza ciljem. Pri tem se srečujemo z bogastvom človekovih vrednot, zanimaj, vedenja, sposobnosti, čustev in strasti. Ni čudno, da pogosto odločamo tako, da ne vemo kako to počnemo. In vendar je človek tisti, ki vrednoti, ocenjuje in odloča. V tem prispevku izhajamo iz odločitvenega znanja, ki je skupni imenovalec za sprejemanje dobrih odločitev. Gre za znanje o odločitvenem problemu, ki praviloma obsega zanje o ciljih, variantah, kriterijih ocenjevanja in naših preferencah. Temu je potrebno dodati še znanje o metodah in tehnikah organizacije in izvedbe postopka odločanja. Še posebej pa nas zanima mesto in vloga sodobne IKT in njena dodana vrednost pri odločanju. Pregovor »Več glav več ve« nas nagovarja k odločanju v skupini. Skupinsko odločanje lahko razumemo kot učni proces. Učimo se drug od drugega, zbiramo in uporabljamo podatke, z namenom pridobivanja znanja za odločanje. Naravno je, da se pri tem pojavijo različni interesi, ki so pogosto tudi protislovni. Zato se bomo posebej posvetil metodam in tehnikam dogovarjanja pri usklajevanju različnih interesov. Poiskali bomo odgovore na vprašanje, kako sodelovati v odločitveni skupini in si z uporabo IKT pomagati do boljših odločitev.

Dr. Vladislav Rajkovič je zaslužni profesor za področje informcijskih sistemov in predstojnik Laboratorija za odločitvene procese in ekspertne sisteme na Fakulteti za organizacijske vede, Univerze v Mariboru ter raziskovalni sodelavec Odseka za inteligentne sisteme na Institutu “Jožef Stefan”. Njegovo področje so računalniški informacijski sistemi s posebnim poudarkom na uporabi metod umetne inteligence v porcesih odločanja ter vzgoje in izobraževanja. Že vrsto let sodeluje pri informatizaciji slovenskih šol.

Ilustracije, nastale med predavanjem:

Ilustrator: Igor Ribič

Novi družbeni in sodelovalni mediji nudijo učencem in učiteljem brezštevilne možnosti interakcije z obogatenimi mediji ter komunikacije in sodelovanja. Mobilne naprave pomenijo, da je učenje kjerkoli in kadarkoli postalo realnost. Predstavitev se bo osredotočila na značilnosti digitalnih tehnologij ter na njene učinke na učenje in poučevanje. Opisala bo okvir načrtovanja pouka, poimenovan »7Cs of Learning Design«, ki ga lahko uporabimo kot pomoč učiteljem pri bolj strokovnih odločitvah pri načrtovanju, ki so pedagoško učinkovite in pri katerih so digitalne tehnologije ustrezno uporabljene. Pogledali si bomo odnos med načrtovanjem učenja (Learning Design) in obdelavo podatkov o učenju (Learning Analytics). Opozorili bomo na trenutne raziskave na področju ter ocenili, kakšno bo učenje v bližnji prihodnosti.

Gráinne Conole je od 1. februarja 2015 na Univerzi Bath Spa, Velika Britanija, predstojnica oddelka za izobraževanje. Pred tem je bila zaposlena na univerzi v Leicesteru, kjer je delovala kot profesorica za inovacije v izobraževanju in vodja inštituta za inovacije v učenju. Njeno raziskovalno področje zajema: uporabo, integracijo in evalvacijo informacijske in komunikacijske tehnologije ter e-učenja, raziskovanje odprtih učnih virov (Open Educational Resources) ter masovnih odprtih online tečajev (MOOC), novih pristopov pri načrtovanju učenja, e-pedagogike, družbene medije ter vpliv tehnologij na spremembe v organizaciji. Redno piše prispevke na blogu www.e4innovation.com ter twita (@gconole). Uspešna je bila pri zagotavljanju finančnih sredstev s strani EU, HEFCE, ESRC, JISC ter komercialnih sponzorjev. L. 2012 je dobila nagrado HEA Neational Teaching Fellowship. Je tudi članica EDEN in ASCILITE. Izdala in predstavila je več kot 1000 člankov in prispevkov na konferencah in delavnicah, vključno z uporabo in evalvacijo učnih tehnologij. Pred kratkim je pri založbi Springer izdala knjigo z naslovom ‘Designing for learning in an open world’, trenutno pa za založbo Routledge pripravlja knjigo na temo praktičnega načrtovanja učenja (Learning Design).

Ilustracije, nastale med predavanjem:

Ilustrator: Igor Ribič

Prispevek obravnava premik od tradicionalne k sodobni vlogi učiteljev v kontekstu modernih pristopov k učenju in poučevanju. Avtor postavi diskusijski okvir (od tehnokracije do demokracije in od centralizirane do razpršene porazdelitve odgovornosti za učenje) in nato analizira premik vloge učitelja v naslednjih vidikih pouka: načrtovanje vsebine pouka; določanje ciljev pouka in učnih rezultatov; načrtovanje vrednotenja; metode: odgovornost učitelja in učencev za lastne rezultate in napredek. Prispevek se sklicuje na interdisciplinarni učni scenarij in na povratno informacijo učencev in učiteljev nanj, z namenom raziskati prednosti in slabosti sodobnih pristopov k učenju in poučevanju. Obravnavane so sodobne možnosti učenja učencev drug od drugega, ter učenja učiteljev od svojih učencev.

Klemen Slabina je učitelj sociologije, filozofije in državljanske kulture z mednarodnimi izkušnjami. Trenutno dela na univerzi v Tallinu, na centru za inovacije v izobraževanju, kot vodja razvoja. Je eden od ustanoviteljev centra. Na isti univerzi pripravlja tudi svojo doktorsko disertacijo. Njegovo strokovno področje (izvirajoč iz novih pristopov pri poučevanju in učenju) je natančno razvidno iz njegovih rezultatov dela:
– Načrtovanje in implementacija novega inovativnega učnega okolja za izobraževanje učiteljev na univerzi v Tallinu
– Mednarodni akademski program Education4Future za vodilne delavce v izobraževanju: član konzorcija Estonije, Nizozemske, Švice in Lichtensteina, odgovoren za vsebino in načrtovanje kurikula, vodenje in usposabljanje.

Ilustracije, nastale med predavanjem:

Ilustrator: Igor Ribič

Prispevek obravnava premik od tradicionalne k sodobni vlogi učiteljev v kontekstu modernih pristopov k učenju in poučevanju. Avtor postavi diskusijski okvir (od tehnokracije do demokracije in od centralizirane do razpršene porazdelitve odgovornosti za učenje) in nato analizira premik vloge učitelja v naslednjih vidikih pouka: načrtovanje vsebine pouka; določanje ciljev pouka in učnih rezultatov; načrtovanje vrednotenja; metode: odgovornost učitelja in učencev za lastne rezultate in napredek. Prispevek se sklicuje na interdisciplinarni učni scenarij in na povratno informacijo učencev in učiteljev nanj, z namenom raziskati prednosti in slabosti sodobnih pristopov k učenju in poučevanju. Obravnavane so sodobne možnosti učenja učencev drug od drugega, ter učenja učiteljev od svojih učencev.

Pedro De Bruyckere je od l. 2001 raziskovalec na področju izobraževanja na Arteveldehogeschool  v Ghentu v Belgiji (www.arteveldehs.be). Kot soavtor nekaterih knjig razkriva popularne mite o generacijah Y in Z, izobraževanju in pop kulturi. Marca 2015 je Academic Press izdal knjigo Urban Myths about Learning and Education (Urbani miti o učenju in izobraževanju), ki jo je napisal skupaj s Paulom Kirschnerjem in Casperjem Hulshofom. Pedro je iskan govorec, njegova odlika je, da na zabaven način razlaga resne teme. Trenutno končuje svojo doktorsko disertacijo s področja zaznavanja avtentičnosti. Decembra 2012 je bil na dogodku ‘De Kunst van het Inspireren’ v Amsterdamu izbran kot najbolj navdihujoč javni govorec na področju izobraževanja.

Ilustracije, nastale med predavanjem:

Ilustrator: Igor Ribič