Ilustracije, nastale med predavanjem:
Ilustrator: Igor Ribič
Odločanje običajno razumemo kot postopek izbire variante ali alternative izmed več možnih in to tako, da je izbrana alternativa tista, ki najbolj ustreza ciljem. Pri tem se srečujemo z bogastvom človekovih vrednot, zanimaj, vedenja, sposobnosti, čustev in strasti. Ni čudno, da pogosto odločamo tako, da ne vemo kako to počnemo. In vendar je človek tisti, ki vrednoti, ocenjuje in odloča. V tem prispevku izhajamo iz odločitvenega znanja, ki je skupni imenovalec za sprejemanje dobrih odločitev. Gre za znanje o odločitvenem problemu, ki praviloma obsega zanje o ciljih, variantah, kriterijih ocenjevanja in naših preferencah. Temu je potrebno dodati še znanje o metodah in tehnikah organizacije in izvedbe postopka odločanja. Še posebej pa nas zanima mesto in vloga sodobne IKT in njena dodana vrednost pri odločanju. Pregovor »Več glav več ve« nas nagovarja k odločanju v skupini. Skupinsko odločanje lahko razumemo kot učni proces. Učimo se drug od drugega, zbiramo in uporabljamo podatke, z namenom pridobivanja znanja za odločanje. Naravno je, da se pri tem pojavijo različni interesi, ki so pogosto tudi protislovni. Zato se bomo posebej posvetil metodam in tehnikam dogovarjanja pri usklajevanju različnih interesov. Poiskali bomo odgovore na vprašanje, kako sodelovati v odločitveni skupini in si z uporabo IKT pomagati do boljših odločitev.
Dr. Vladislav Rajkovič je zaslužni profesor za področje informcijskih sistemov in predstojnik Laboratorija za odločitvene procese in ekspertne sisteme na Fakulteti za organizacijske vede, Univerze v Mariboru ter raziskovalni sodelavec Odseka za inteligentne sisteme na Institutu “Jožef Stefan”. Njegovo področje so računalniški informacijski sistemi s posebnim poudarkom na uporabi metod umetne inteligence v porcesih odločanja ter vzgoje in izobraževanja. Že vrsto let sodeluje pri informatizaciji slovenskih šol.
Ilustracije, nastale med predavanjem:
Ilustrator: Igor Ribič
Novi družbeni in sodelovalni mediji nudijo učencem in učiteljem brezštevilne možnosti interakcije z obogatenimi mediji ter komunikacije in sodelovanja. Mobilne naprave pomenijo, da je učenje kjerkoli in kadarkoli postalo realnost. Predstavitev se bo osredotočila na značilnosti digitalnih tehnologij ter na njene učinke na učenje in poučevanje. Opisala bo okvir načrtovanja pouka, poimenovan »7Cs of Learning Design«, ki ga lahko uporabimo kot pomoč učiteljem pri bolj strokovnih odločitvah pri načrtovanju, ki so pedagoško učinkovite in pri katerih so digitalne tehnologije ustrezno uporabljene. Pogledali si bomo odnos med načrtovanjem učenja (Learning Design) in obdelavo podatkov o učenju (Learning Analytics). Opozorili bomo na trenutne raziskave na področju ter ocenili, kakšno bo učenje v bližnji prihodnosti.
Gráinne Conole je od 1. februarja 2015 na Univerzi Bath Spa, Velika Britanija, predstojnica oddelka za izobraževanje. Pred tem je bila zaposlena na univerzi v Leicesteru, kjer je delovala kot profesorica za inovacije v izobraževanju in vodja inštituta za inovacije v učenju. Njeno raziskovalno področje zajema: uporabo, integracijo in evalvacijo informacijske in komunikacijske tehnologije ter e-učenja, raziskovanje odprtih učnih virov (Open Educational Resources) ter masovnih odprtih online tečajev (MOOC), novih pristopov pri načrtovanju učenja, e-pedagogike, družbene medije ter vpliv tehnologij na spremembe v organizaciji. Redno piše prispevke na blogu www.e4innovation.com ter twita (@gconole). Uspešna je bila pri zagotavljanju finančnih sredstev s strani EU, HEFCE, ESRC, JISC ter komercialnih sponzorjev. L. 2012 je dobila nagrado HEA Neational Teaching Fellowship. Je tudi članica EDEN in ASCILITE. Izdala in predstavila je več kot 1000 člankov in prispevkov na konferencah in delavnicah, vključno z uporabo in evalvacijo učnih tehnologij. Pred kratkim je pri založbi Springer izdala knjigo z naslovom ‘Designing for learning in an open world’, trenutno pa za založbo Routledge pripravlja knjigo na temo praktičnega načrtovanja učenja (Learning Design).
Ilustracije, nastale med predavanjem:
Ilustrator: Igor Ribič
Prispevek obravnava premik od tradicionalne k sodobni vlogi učiteljev v kontekstu modernih pristopov k učenju in poučevanju. Avtor postavi diskusijski okvir (od tehnokracije do demokracije in od centralizirane do razpršene porazdelitve odgovornosti za učenje) in nato analizira premik vloge učitelja v naslednjih vidikih pouka: načrtovanje vsebine pouka; določanje ciljev pouka in učnih rezultatov; načrtovanje vrednotenja; metode: odgovornost učitelja in učencev za lastne rezultate in napredek. Prispevek se sklicuje na interdisciplinarni učni scenarij in na povratno informacijo učencev in učiteljev nanj, z namenom raziskati prednosti in slabosti sodobnih pristopov k učenju in poučevanju. Obravnavane so sodobne možnosti učenja učencev drug od drugega, ter učenja učiteljev od svojih učencev.
Klemen Slabina je učitelj sociologije, filozofije in državljanske kulture z mednarodnimi izkušnjami. Trenutno dela na univerzi v Tallinu, na centru za inovacije v izobraževanju, kot vodja razvoja. Je eden od ustanoviteljev centra. Na isti univerzi pripravlja tudi svojo doktorsko disertacijo. Njegovo strokovno področje (izvirajoč iz novih pristopov pri poučevanju in učenju) je natančno razvidno iz njegovih rezultatov dela:
– Načrtovanje in implementacija novega inovativnega učnega okolja za izobraževanje učiteljev na univerzi v Tallinu
– Mednarodni akademski program Education4Future za vodilne delavce v izobraževanju: član konzorcija Estonije, Nizozemske, Švice in Lichtensteina, odgovoren za vsebino in načrtovanje kurikula, vodenje in usposabljanje.
Ilustracije, nastale med predavanjem:
Prispevek obravnava premik od tradicionalne k sodobni vlogi učiteljev v kontekstu modernih pristopov k učenju in poučevanju. Avtor postavi diskusijski okvir (od tehnokracije do demokracije in od centralizirane do razpršene porazdelitve odgovornosti za učenje) in nato analizira premik vloge učitelja v naslednjih vidikih pouka: načrtovanje vsebine pouka; določanje ciljev pouka in učnih rezultatov; načrtovanje vrednotenja; metode: odgovornost učitelja in učencev za lastne rezultate in napredek. Prispevek se sklicuje na interdisciplinarni učni scenarij in na povratno informacijo učencev in učiteljev nanj, z namenom raziskati prednosti in slabosti sodobnih pristopov k učenju in poučevanju. Obravnavane so sodobne možnosti učenja učencev drug od drugega, ter učenja učiteljev od svojih učencev.
Pedro De Bruyckere je od l. 2001 raziskovalec na področju izobraževanja na Arteveldehogeschool v Ghentu v Belgiji (www.arteveldehs.be). Kot soavtor nekaterih knjig razkriva popularne mite o generacijah Y in Z, izobraževanju in pop kulturi. Marca 2015 je Academic Press izdal knjigo Urban Myths about Learning and Education (Urbani miti o učenju in izobraževanju), ki jo je napisal skupaj s Paulom Kirschnerjem in Casperjem Hulshofom. Pedro je iskan govorec, njegova odlika je, da na zabaven način razlaga resne teme. Trenutno končuje svojo doktorsko disertacijo s področja zaznavanja avtentičnosti. Decembra 2012 je bil na dogodku ‘De Kunst van het Inspireren’ v Amsterdamu izbran kot najbolj navdihujoč javni govorec na področju izobraževanja.
Ilustracije, nastale med predavanjem:
Ilustrator: Igor Ribič
Nejc Grošelj, Gimnazija Jurija Vege, Idrija
Življenja brez uporabe pametnih mobilnih naprav si v zadnjem času ne moremo več predstavljati. Dijaki so zato z navdušenjem izdelali prve android aplikacije skupaj s poučnim šolskim gradivom. Ker niso imeli nikakršnega predznanja iz programiranja, sem se odločil za uporabo enostavnega spletnega orodja Appinventor. Zadali smo si nalogo, da znotraj Erasmus+ projekta Airnet na uvodni izmenjavi v Malagi (od 6. 3. do 11.3.2015) predstavimo našo šolo na izviren in zabaven način. Pri pouku informatike so dijaki izdelali android kvize v španskem in angleškem jeziku in jih naložili na Google play store. S tem so pri udeležencih izmenjave ob koncu njihove uvodne predstavitve preverili, kako dobro so si zapomnili predstavitev. Za tem so naši dijaki predstavil ostalim dijakom program Appinventor in razložili potek izdelave kviza. Dijaki so se nato razdelili v heterogene skupine in izdelali kratke poučne kvize na temo zraka. Ugotovil sem, da se lahko program uporabi kot odlično didaktično orodje za začetno fazo učenja programiranja. Hkrati pa lahko z aplikacijami širimo osvojeno znanje iz različnih šolskih področji. V 10 minutnih delavnicah boste spoznali prednosti in slabosti Appinventorja in se naučili izdelati enostavno android aplikacijo v obliki poučnega kviza. Dijaki šole bodo predstavili svoje izkušnje z izdelavo in poučevanjem drugih dijakov na mednarodni izmenjavi.
Simon Dražič, OŠ Šmarje pri Kopru, Maja Vičič Krabonja, Srednja ekonomska šola Maribor
Obrnjeno učenje (flipped learning) je sodobna izobraževalna metoda, ki združuje učenje v živo in na daljavo. Učitelj posname kratek video z razlago učne vsebine in ga posreduje učencem, ki si posnetek ogledajo pred obravnavo v šoli. Videoposnetek naj traja največ 7 minut, kar omogoča ohranjanje koncentracije. Učenci načrtujejo, kdaj in kolikokrat si bodo posnetek ogledali, pripravijo vprašanja in povzetke, pri pouku pa o tem razpravljajo, rešujejo naloge in praktične probleme, kar bi sicer morali opraviti sami doma. Pri obrnjenem učenju je poudarek na aktivni vlogi učenca skozi celoten proces učenja. Učitelj postaja mentor in usmerjevalec. Učencem pomaga med poukom, sodeluje pri reševanju nalog in problemov, spremlja razumevanje učne snovi, spodbuja sodelovalno delo in medsebojno pomoč. Predstavili bomo spletno aplikacijo TED-Ed, ki omogoča, ne-le deljenje videoposnetka, pač pa tudi, da mu dodamo interaktivnosti (opremimo z vprašanji s katerimi preverijo svoje razumevanje, navodili za dodatno raziskovanje in razpravo) in usmerimo pozornost učencev. Učitelju omogoča tudi spremljanje dela učencev. Dostop do spletne strani je prost in njena uporaba enostavna. Dodana vrednost je učeča se skupnost, kjer učitelji izmenjujemo izkušnje ter uporabljamo in prilagajamo gradiva, ki so jih ustvarili drugi. Lekcije lahko pripravijo tudi učenci sami in tako dosežejo višje taksonomske stopnje – ustvari.
Andrej Oberwalder Zupanc, Srednja šola Domžale
Prispevek predstavi uporabnost tehnologije 3D tiskanja za razvoj ustvarjalnosti učencev in dijakov na področju oblikovanja različnih izdelkov. Predstavljen je primer uporabe v izobraževalnem programu strojni tehnik. Opisana tehnologija se lahko uporablja tudi v drugih srednješolskih izobraževalnih programih, vsekakor pa tudi že v osnovni šoli pri pouku Tehnike in tehnologije. Prispevek opiše različne možnosti za izdelavo 3D modelov: kreiranje lastnih v različnih programskih paketih in uporaba že izdelanih baz 3D modelov. Opiše pripravo 3D modela v ustrezno datoteko, pripravo ustrezne programske kode za 3D tisk (G-koda) in opiše program za upravljanje 3D tiskalnika. Opiše konkreten 3D tiskalnik, ki je primeren za uporabo v šolah. Predstavi tudi pozitivne izkušnje glede motiviranosti dijakov za ustvarjalno delo pri oblikovanju izdelkov. Ko še ni bilo možnosti izdelave izdelka in je vse ostalo na ekranu, je bila zavzetost dijakov manjša. Zelo se je povečala odgovornost do lastnega dela, saj se pri izdelanem izdelku točno vidijo napake. Če je izdelek ostal na ekranu, se to ni opazilo v takšni meri. Opisan način dela vzpodbuja izmenjavo idej, učenje med učenci, učenje med učiteljem in učenci, razvija se občutek za timsko delo. V procesu ustvarjanja novega izdelka se učinkovito uporablja razpoložljiva strojna in programska oprema, ki ni več sama sebi namen, ampak je v funkciji ustvarjalnosti.
Primož Umek, Simona Ostović, OŠ Orehek Kranj
Na festivalu imajo nadarjeni priložnost spoznati vsebine, ki niso predpisane z učnim načrtom, aktivnosti pa omogočajo divergentno, kritično in logično mišljenje, empatijo, izražanje skozi umetniške dejavnosti, spodbujajo radovednost, domišljijo, ustvarjalnost. Nadarjeni učenci najbolj želijo druženja in dejavnosti, ki so namenjene le njim, vendar jih šole po njihovem mnenju preredko organizirajo. Zato je naš festival dobrodošla popestritev na področju dela z nadarjenimi. Izziv, ki smo ga videli za izvajalce delavnic, je, da bi bile delavnice plod timskega dela učiteljev in medpredmetno obarvane. Gradivo za delavnico »Izdelajmo računalniško igrico« sva na začetku pripravljala vsak zase, kasneje pa sva skupaj uskladila ideje in poiskala najbolj optimalne naloge za učence. Za uvod smo naredili nekaj vaj brez računalnika, v nadaljevanju pa sva se odločila za uporabo enega novejših programskih jezikov – Scratch. Njegova prednost je preprostost, kode ni potrebno pisati ročno, temveč programske gradnike zlagamo skupaj kot kocke. Učenci se lahko posvetijo reševanju problemov, ne da bi se mučili z zahtevno sintakso. Prve vaje na računalniku so bile namenjene branju programa (sledenje kodi in predvidevanje rezultata), nato so učenci v parih popravljali napake v programu (zaporedje ukazov – pravilen vrstni red), v nadaljevanju pa so spoznali še osnovne koncepte v programiranju spremenljivke, zanke in vejitev. V drugem delu so učenci po skupinah izdelali svojo računalniško igrico.
Metka Kostanjevec, Prva gimnazija Maribor
Naučiti dijake izbrati primerne informacijske vire za opredeljeno potrebo je eden temeljnih ciljev knjižničnega informacijskega znanja (KIZ) v gimnaziji. Zato je zelo pomembno, da dijaki poznajo sistem postavitve knjižničnega gradiva v šolski knjižnici, v našem primeru je to sistem univerzalne decimalne klasifikacije oz. UDK-sistem. Ni namreč dovolj, da dijaki v knjižničnem katalogu najdejo želeno gradivo, temveč je nujno, da ga znajo tudi sami najti na knjižnih policah. Pri vsem tem jim je lahko v veliko pomoč sodobna računalniška ter komunikacijska tehnologija, ki ob ustrezni rabi olajša iskanje in občutno skrajša čas, potreben za zadovoljevanje informacijskih potreb. Na poti k doseganju omenjenih ciljev smo na Prvi gimnaziji Maribor izvedli pouk KIZ, pri katerem so dijaki 1. letnikov usvajali postavitev gradiva v šolski knjižnici s pomočjo tablic in QR-kod. Ob koncu izvedenega pouka smo bili zadovoljni vsi vpleteni: dijaki, ki so v veliki večini uspešno našli v nalogah zahtevano gradivo, in profesorice, ki smo le še utrdile svoje prepričanje o tem, da se pri timskem delu lahko res veliko naučimo drug od drugega.