Neja Markelj, SŠ za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana

V prispevku predstavljam izkušnjo formativnega učenja z vključevanjem e-listovnika (v sklopu projekta EUfolio) in sodelovalnega učenja pri pouku športne vzgoje v srednji šoli. Poleg običajnih vsebinskih ciljev tematskega sklopa skok v daljino, sem zasledovala naslednje procesne cilje: razvijati spretnosti sodelovalnega in samoregulativnega učenja. Dijakinjam 3. letnika sem napovedala temo naslednjega srečanja. Za domačo nalogo so izpolnile rubriko predznanje v zavihku Moje učenje v e-listovniku. Aktivirale so svoje predznanje o tehnikah skoka v daljino, značilnostih faz skoka in dejavnikih na dolžino skoka, zapisale so tudi, kaj že vedo o sodelovalnem učenju. Na prvi uri smo se pogovorile o njihovih zapisih ter obnovile znanje o teh temah. Dekleta so se razdelile v delovne pare. Z i-Padom so druga drugi posnele skoke. V e-listovniku so analizirale tehniko skoka (dobre stvari in pomanjkljivosti), oblikovale cilje in strategije do ciljev ter sošolki podale povratne informacije o njenih zapisih. Na naslednjih urah smo vadile tehniko skoka v daljino, v paru so si sproti podajale povratne informacije. Ocena skoka v daljino z naravno tehniko je bila sestavljena iz učiteljeve ocene skoka, ocene dveh sošolk in uspešnosti ocenjevanja skoka sošolke. Naloga učitelja v vseh fazah je, da pozorno spremlja aktivnosti, vzpodbuja sodelovanje in pomaga, ko se stvari zataknejo.

Tina Petkovšek,  SŠ za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana

V predstavitvi se bom usmerila na prikaz dobre prakse pri pouku, ko smo temo »priprava na prvo zaposlitev« z dijaki razširili na mali projekt, ki je ob uporabi spletnega okolja listovnika in formativnega spremljanja zelo lepo zaživel. Poudarek je bil na tem, da smo vsi dobili priložnost, da se drug od drugega učimo. Želela sem, da ne bom le jaz podajala snovi, ampak da se bo posamezen dijak poglobil v tisti del priprave na prvo zaposlitev, česar sam še ne zna/obvlada in to temo na kratko predstavitvi posreduje ostalim. Tako so se učili drug od drugega. Izkazalo se je, da je tak način dela tudi priložnost, da se sama marsičesa naučim od dijakov. Kasneje pa smo k pouku povabili še učiteljico praktičnega pouka, tako sva s sodelavko imeli priložnost, da sva se tudi druga od druge česa novega naučili. Sama aktivnost dijakov je bila razdeljena na štiri etape. Najprej so si za ogrevanje vsak zase izmislili slogan za samopromocijo. V prvi fazi so tudi individualno izpolnili vprašalnik o pripravi na zaposlitev in tako analizirali svoja šibka področja. Izbrano temo so v napovedanem terminu na čim bolj ustvarjalen način predstavili sošolcem kot predstavitev v Prezi-ju ali Power Pointu, potem pa jo še objavili in delili v listovniku vsem sošolcem. Pomembno je bilo, da so navajali tudi literaturo – spletne vire za morebitno poglobljeno nadaljnje učenje sošolcev. Tretja faza je bila objava nasveta glede iskanja zaposlitve, ki ga je vsak dijak pridobil zunaj šole pri starših, prijateljih, morda celo kadroviku… Zadnja etapa pa je bila ponovno samoocenjevanje skozi vprašalnik ter dokončanje zavihka »moje učenje«. Formativno spremljanje je meni omogočilo spremljanje napredka, dijakom pa je prineslo priložnost za razvijanje samoregulacije v procesu učenja. Moj namen je opogumiti ostale učitelje za raziskovanje v učenju drug od drugega, uporabo listovnika in AFL.

Daša Bejat Kranjc,  OŠ Dušana Flisa Hoče

V prispevku bo predstavljen poskus, da bi učenec s pomočjo IKT raziskoval lastni proces učenja in svoje znanje delil s sošolci. Avtorica prispevka ima v spletni učilnici za angleščino vlogo izvajalca, kar ji omogoča vstavljanje virov in pripravo dejavnosti za pridobivanje in utrjevanje znanja. Učenka ustvarja digitalne vsebine, ki se navezujejo na učno snov in motivirajo učence k učenju tujega jezika. Dejavnosti, ki jih avtorica pripravlja v spletni učilnici so: kreativno pisanje v forumu, vpisovanje besed v slovar, reševanje kvizov in anket, iskanje in objava zanimivih virov, obveščanje o aktualnih zadevah (datumi testov, snov za test). Učenec v vlogi izvajalca je motivator za učenje saj nekateri učenci izvajalki pošiljajo povezave do uporabnih gradiv na spletu.

Miha Miklavc, OŠ Vransko Tabor

Živimo v dobi visoke tehnologije, ko roboti vedno bolj vstopajo v naša življenja. Poleg tega da olajšajo človekovo delo, postajajo tudi avtonomni sistemi, ki lahko človeka v določenih pogledih celo nadomestijo. Delovanje in upravljanje robotov smo želeli razumeti tudi na naši šoli, zato smo v preteklem šolskem letu v okviru projekta Popestrimo šolo pričeli z izvajanjem aktivnosti lego sistemi, ki jo obiskujejo tako učenci predmetne kot tudi razredne stopnje. Učenci pri omenjeni aktivnosti spoznavajo lego mehaniko in lego robotiko. Delovanje robotov odkrivajo s pomočjo programskega okolja MINDSTORMS NXT in EV3 Education ter z uporabo pametnih telefonov, na katere naložijo aplikacijo, krmilijo robote. Glavno vodilo aktivnosti je sodelovanje in medsebojno učenje. Učenci višjih razredov pomagajo mlajšim pri zahtevnejših opravilih, kot so konstruiranje, programiranje in upravljanje robotov. S tem postavljamo učence v vlogo učiteljev. Pri odločanju o tem, kaj bodo roboti počeli, učencev ne omejujemo, saj si s tem širijo kreativnost in domišljijo. Njihove ideje so sveže in zanimive, pri konstruiranju pa nenehno težijo k izboljšavam. Največji izziv jim predstavlja povezovanje različnih tehnologij. Aktivnost lego sistemi nudi novo obliko učenja naravoslovnih ved in pridobivanja tehničnega znanja. Matematično-fizikalno znanje predstavlja na zabaven in igriv način, hkrati pa opozarja, da le vzajemno izkustveno učenje vodi do boljših rezultatov.

Marija Blažič,  OŠ Dobje

Tablice so močno spremenile način dela v razredu. Vsi smo postali učitelji in vsi učenci. Vloge se hitro menjajo med vsako uro. Komunikacija poteka tudi po uri. Pri matematiki nam je e-učbenik nadomestil papirnatega. Pri matematiki uporabljamo geogebro, ki omogoča boljše razumevanje geometrije. Učenci se seznanijo s pravili načrtovanja, pri tem pomagajo drug drugemu. Spletna učilnic omogoča tudi preverjanje znanja s kvizi. Wolfram in program prostorske predstavljivosti na torini, atlas okolja,…,ki omogočajo razvoj prostorske predstavljivosti in učenje ob igri. Učenci imajo ogromen nabor možnosti učenja, pomagajo drug drugemu, raziskujejo, odkritja posredujejo sošolcem, učitelju. Kritično ocenimo vrednost programa, njegove dobre in slabe strani. Hitro najdemo povezavo med vsakdanjim življenjem in učno snovjo. Učencem je tablica dodatna motivacija pri pouku. Pomeni večje znanje in uspeh. Spoznajo svoja močna področja, se zanjo samo ovrednotiti in sprejeti kritično mišljenje sošolcev. Učenci, hitro sprejemajo nova znanja. Učitelji se marsikaj lahko naučimo od njih. Pri brskanju po spletu hitro najdejo tudi zanimive in uporabne programe. Pomembno je sodelovanje s sodelavci, izmenjava izkušenj, učenje programov,… Tehnologija postaja naš način življenja in poti nazaj ni. Potrebno jo bo samo pravilno umestiti v naš način življenja. Vzgajamo učence, da se oborožijo z znanjem, da bodo uspešni v življenju.

Goran Bezjak, Zavod Antona Martina Slomška, Škofijska gimnazija

Bistvo delavnice je prikazati prehod poučevanja fizike iz sistema 1:30 na sistem 1:1. V delavnici bom prikazal, kako lahko to dosežemo ob uporabi aplikacije NearPod na mobilnih naparvah (in ustrezni omrežni infrastrukturi). Pri poučevanju fizike pogosto pojasnjujemo s pomočjo risanja (grafi, skice, skiciranje eksperimentov …). To običajno počnemo tako, da npr. graf narišemo na tablo in tako uporabimo frontalno obliko po sistemu 1:30. V takem primeru vsi dijaki pogosto niso aktivni. Lahko pa razvijamo razlago ob grafu tako, da dijakom postopno posredujemo snov. Za to uporabimo v naprej pripravljeno predlogo (npr. nastavek za graf) v aplikaciji NearPod, kjer vsak dijak (delno vodeno) nariše svojo predvideno rešitev. S tem aktiviramo vse dijake, hkrati pa nam aplikacija omogoča, da (izbrane) rešitve posredujem v pogled vsem dijakom, kar mi omogoči nadaljno diskusijo o snovi. Pri tem spodbujam kritično mišljenje in medvrstniško vrednotenje, saj imajo dijaki možnost vrednotenja (ali komentiranja) vrstniških (pol)izdelkov (v našem primeru grafa), dijaki pa so hkrati tudi “soustvarjalci” podajanja snovi. Prednost je podajanje znanja na način, kjer so ob razlagi vsi dijaki aktivni v razvijaju in razlagi snovi. Moja vloga se torej decentralizira in se postavi na nivo moderatorja, ki usmerja potek snovi. Sošolci se tako imajo možnost učiti drug od drugega. To lahko dijakom poveča motivacijo za delo, saj vidijo, da če zmore sošolec, zmorejo tudi oni.